Franja

se [sə] pronom se, si; drug drugega, drug drugemu, med seboj

se laver umiti se
s'attribuer tout le mérite de la victoire pripisovati si vso zaslugo za zmago
se saluer pozdraviti se (medsebojno, drug drugega)
il ne se l'est pas fait dire deux fois tega si ni pustil dvakrat reči

se, sêbe (nepoudarjeno) se , (poudarjeno) sí

dobro se poznajo se conocen bien
to se ne spodobi eso no se hace
obdržati za sebe guardar para sí

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

sich se, si, sebe, sebi; an sich na sebi; an und für sich pravzaprav, Philosophie na sebi in za sebe; auf sich na sebi; auf sich haben pomeniti; aus sich iz sebe; außer sich iz sebe; bei sich pri sebi; bei sich sein biti pri sebi; für sich zase, sam zase; hinter sich za seboj; etwas hinter sich haben imeti za seboj; (es) in sich haben biti (presenetljivo) močan; von sich aus sam od sebe; vor sich pred seboj; vor sich haben imeti pred seboj; zu sich kommen priti k sebi

suī, gen. sg. in pl. refleksivnega zaimka za 3. osebo (pravzaprav gen. sg. posesivnega zaimka suus), dat. sibō, acc. sē, v okrepljeni podvojeni obl. sēsē, abl. sē (indoev. kor. *seu̯o-, * su̯o-, * su̯e-, tudi *so-, *se- lasten, svoj; prim. skr. sváṣ = got. swēs = stvnem. swās lasten, svoj, skr. svayám sam, lat. suus [iz *sovos], osk. suveís = lat. sui [gen.], súvad = lat. sua, sífeí = umbr. seso = lat. sibi, gr. οὗ, οἷ, ἕ [iz *σƑοῦ, *σƑοῖ, *σƑέ] = sui, sibi, se, ἑός in ὅς [iz *σεƑός, *σƑός], kretsko Ƒός] = suus, sl. sebe, sebi, (s) seboj, sl. svoj, lit. sãvo = sui, got. sik = stvnem. sih = nem. sich, got. sis [gen. seins] = stvnem. sīn = nem. sein svoj) gen. sebe, se, do sebe, dat. sebi, si, acc. sebe, se, v okrepljeni podvojeni obl. sebe (samega), abl. (s) seboj

1. kot direktni refleksiv
a) nanašajoč se na subj. istega stavka: est amans sui virtus Ci., multi principes civitatis Romā non tam sui conservandi … causā profugerunt Ci., Ubii … purgandi sui causā ad eum legatos mittunt C., quibus bona spes sui T., (sc. optimates) hoc sibi nomen arrogaverunt Ci., domicilium sibi Magnesiae constituit N., ipse enim se quisque diligit Ci., praecipites fugae sese mandabant C., Curtius Rufus videtur mihi ex se natus T., quae secum e naufragio possit ecferre Ci. Subj., na katerega se nanaša refleksiv, ni vedno samo slovnični, ampak je lahko tudi le logični: sapientia semper eo contenta est, quod adest, neque eam sui paenitet Ci. Pogosto dat. sibi α) kot dat. ethicus (ki ga ne slovenimo vedno): quid sibi vult pater? Ter., quidnam sibi repentinus clamor vellet L., non hoc ista sibi tempus spectacula poscit V. β) v zvezi s svojilnim zaimkom suus krepi svojilni pomen: Vitr. idr., suo sibi servit patri Pl. svojemu lastnemu očetu, suo sibi hunc gladio iugulo Ter., singula suo sibi iure eluito Col., in suo sibi pervoluta sanguine Ap.; toda: factus consul est bis, primum ante tempus, iterum sibi (dat. commodi) suo tempore, rei publicae paene sero Ci. (De amicitia 11). V okrajšanih stavkih se direktni refleksiv sui, sibi itd. sloveni z njega (ga), njemu (mu) itd.: ibi (sc. Pausanias) consilia cum patriae tum sibi inimica capiebat N., praefectum equitatus … incautius in se ruentem hastā transfixit Cu., equo quadam acie sub feminibus amisso alteroque inscenso, cuius rector circa se dimicans occubuerat Suet.
b) v konstrukciji ACI z ozirom na slovnični ali le logični subj. ali subjektov acc.: mittunt ad eum legatos seseque imperata facturos pollicentur C., nostro consilio sese conservatos putant Ci., at illa quanti sunt animum … secum esse secumque ut dicitur, vivere! Ci., quis est tam stultus … cui sit exploratum (= qui sciat) se ad vesperum esse victurum? Ci.

2. v notranje odvisnih stavkih kot indirektni refleksiv, nanašajoč se na subj. nadrednega stavka; slovenimo ga z osebnim zaimkom za 3. osebo njega (ga), njemu (mu) itd.: hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit, ut evellatis, postulat Ci., legati … deos rogaverunt … ut Romanos … ea sui misericordia caperet, quae se … quondam populi Romani cepisset L., nuntium ad eum mittit, nisi subsidium sibi submittatur, se diutius sustinere non posse C., his (sc. Caesar) mandavit, ut, quae diceret Ariovistus, cognoscerent et ad se referrent C., Ariovistus respondit: … Magnam Caesarem iniuriam facere, qui suo adventu vectigalia sibi (= Ariovisto) deteriora faceret C., domino navis, quis sit, aperit, multa pollicens, si se conservasset N. V takih stavkih lahko včasih najdemo dva indirektna refleksiva, ki se nanašata na dve različni osebi: Ariovistus respondit: … Quod sibi (= Ariovisto) Caesar denuntiaret se (= Caesarem) Haeduorum iniurias non neglecturum, neminem secum (= cum Ariovisto) sine sua pernicie contendisse C., legatos in Bythiniam miserunt … qui ab rege peterent, ne inimicissimum suum secum haberet sibique dederet N. Subjekt, na katerega se nanaša indirektni refleksiv, je lahko tudi samo logični: A Caesare valde liberaliter invitor (= Caesar valde liberaliter me invitat), ut sibi sim legatus Ci. ep., adulescentulus, cum epistulam ab eo (sc. Pausaniā) … accepisset eique in suspicionem venisset (= isque suspicaretur) aliquid in ea de se (= adulescentulo) esse scriptum … vincla epistulae laxavit N.

3. refl. sibi, se se včasih uporablja nam. ei, eum, eo ali ipsi, ipsum, ipso: iube transire (sc. mulierem) huc quantum possit, se ut videant domi familiarīs Pl., Dexo hic … non quae privatim sibi eripuisti, sed unicum miser abs te filium … flagitat Ci., Metellus … in iis urbibus, quae ad se defecerant … praesidia inponit S., unus ille vir, ipse consul, rem publicam sustinuit, quam exercitus odio consulis, quantum in se fuit, prodebat L., Caesar duabus de causis Rhenum transire constituit. Quarum una erat, quod auxilia contra se Treveris miserant, altera, ne … C., omnibus, qui contra se arma tulerant, ignovit Vell.

4. inter se kot pron. reciprocum med seboj, eden drugega (drugemu itd.): Pl., Ter., Varr., V., Cels., Col., Plin., Suet. idr., neque solum colent (sc. amici) inter se ac diligent, sed etiam verebuntur Ci., haec inter se quam repugnent ali inter se vehementer repugnantia Ci., neque inter se contingant trabes C., dextras iungere ac complecti inter se L., obtrectarunt inter se (sc. Aristides et Themistocles) N., cum inter se timerent N.

5. ad se(se), apud se (le v pogovornem jeziku) = v svojo hišo, v svoji hiši, na svoj dom, na svojem domu: intro nos vocat ad sese, tenet intus apud se Luc. ap. Char., ut veniam ad se rogat (sc. Caesar) Ci. ep., qui a me petierit, ut secum et apud se essem cotidie Ci. ep.; pren. esse apud sese biti pri sebi, zavesten (zaveden) biti, biti pri zavesti, zavedati se: Ter. — Pron. okrepljen
a) z -met: ne ignorando regem semet ipse aperiret L., nisi inter semet ipsi seditionibus saeviant L., artes, quas docent quivis … semet prognatos H. svoje lastne otroke, semet ipsum (ipso, ipsos, ipsas) Vulg., sibimet, sibimet ipsi Vulg.
b) s -pse, ipse: sēpse (gl. to besedo).

Opomba: Star. zapis dat. sibe po: Q.

še prisl.
1. încă, mai
□ še vedno tot
□ še enkrat încă o dată
2. şi

ter vez. si, precum şi

them [ðem, ðəm] zaimek
jih, nje; jim, njim; sebi, si; sebe, se
pogovorno, narečno tisti

all of them oni vsi, one, vse
they looked about them ozrli so se
them fellows (-those fellows) tisti tovariši (fantje)
them as pogovorno tisti, ki
them are the ones I saw to so tisti, ki sem jih videl

themselves [ðəmsélvz] zaimek
množina oni, -e, -a sami, -e, -a; sebe, se; sebi, si

they themselves said it oni sami so to rekli
they built the house themselves sami so si zgradili hišo
they built themselves a house zgradili so si hišo
they washed themselves umili so se
the ideas in themselves ideje same na sebi
things in themselves innocent same po sebi nedolžne stvari
thay are all by themselves oni so sami
they did it by themselves sami so to napravili

túdi prisl./vez. şi, de asemenea

uns ➞ wir, reflexiv se, si; unter uns med nami

yourself množina yourselves [jɔ:sélf, -sélvz] zaimek (v zvezi z you ali z velelnikom)

1.
(poudarjeno, emfatično) (ti) sam, (vi, Vi) sami

you yourself told me, you told me yourself vi sami ste mi povedali
you must see for yourself sam moraš videti, se prepričati
you are not yourself today danes te ni moč prepoznati, nisi pravi
you are not quite yourself after this illness nisi čisto pravi, nisi še dober po tej bolezni
what will you do with yourself today? kaj boš delal (počenjal) danes?
by yourself (ti) sam, brez (tuje) pomoči
you'll be left by yourself ostal boš (čisto) sam
do you learn French by yourself? ali se sami učite francosko?

2. povratni
se, sebe, si, sebi

be yourself! vzemi se skupaj!, pridi spet k sebi!
help yourself! postrezi(te) si, vzemi(te) si!
you may congratulate yourself lahko si čestitaš
don't trouble yourself! ne trudi(te) se!
pull yourselves together! vzemite se skupaj!
shut the door behind yourself! zapri(te) vrata za seboj!
how's yourself? sleng kako pa kaj ti?, kako pa gre tebi?

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

abäugen ogledovati si; preiskovati z očmi

abbaruffare

A) v. tr. (pres. abbaruffo) razmršiti, zmešati, razmetati

B) ➞ abbaruffarsi v. rifl. (pres. mi abbaruffo) spričkati se, skočiti si v lase

ableihen sposoditi si

abpumpen izčrpati; (leihen) izposoditi si

abstreifen

1. einen Rucksack, ein Kleidungsstück: odložiti, das Geweih: odvreči, eine Gewohnheit: opustiti, otresti se (navade), die Haut: osmukati si, odsmukati

2. Schmutz, Schnee: strgati, ostrgati, očistiti, die Füße: obrisati

3. Technik strgati, posnemati, eine Kokille: slačiti, stripati, Textilmaschinen: snemati, smukati

acapará -éz vt.

1. nakopičiti, nagrabiti

2. zagotoviti si

acaparar nakupiti, prekupčevati, verižiti; hrčkati, zalogo si delati