Franja

Zadetki iskanja

  • tričetrtínski (-a -o) adj.

    1. di tre quarti:
    obl. tričetrtinski plašč trequarti
    tričetrtinski rokavi maniche a tre quarti

    2. muz. di tre quarti:
    tričetrtinski takt misura di 3/4
  • triēns -entis, m (tria) tretjin(k)a asa ali sploh dvanajstdelne celote, 4/12 = 1/3

    1. sploh tretjin(k)a, tretji del: si de quincunce remota est uncia, quid superat? triens (5/12 — 1/12 = 4/12 = 1/3) H., cum sciemus, quantum quasi sit in trientis triente Ci. ep., medicaminis Col., ut triens ex heminā supersit Plin.

    2. (kot novec) tríens = tretjina asa: Varr., H., L., Plin., Iuv.

    3. tretjina cele dediščine: Dolabellam video Liviae testamento eum duobus coheredibus esse in triente Ci. ep. dediča tretjine, tretjinskega dediča; tako tudi heres ex triente Suet.

    4. (kot obrestno določilo) tretjina odstotka na mesec = po našem računu 4 % letno: usurae Icti. po 1/3 odstotka, pensiones Lamp.

    5. kot dolžinska mera
    a) tretjina orala (iugerum): Col.
    b) tretjina čevlja = štirje palci; metaf. tríens = stojalo iz štiripalčnih lesenih koščkov: cum trientes a bubus ducerentur Vitr.
    c) tretjina rimskega palca (dígita; gl. digitus): unciae modulus habet diametri digitum unum et trientem digiti Front.

    6. (kot tekočinska mera) tretjino sekstárija (= 4 cyathos) držeč kozarec: Pr., potare amethystinos trientes Mart.

    7. (pri matematikih, ki so imeli šestico za osnovno število) število dva, dvojka kot tretjina šestice: Vitr.
  • tri-quetrus 3 (iz *tri-qu̯adros, *tri- (trēs) in indoev. kor. *qu̯ēd-, *qu̯ōd- oster; prim. got. hwaet = stvnem. (h)waz oster, stvnem. hwāzan preklinjati, got. ga-hwatjan = stvnem. hwazzan, wezzen = nem. wetzen)

    1. trikoten, triogeln, trioglat: insula (= Britannia) C., ager Col., esse triquetra aliis, aliis quadrata necesse est Lucr., littera (= gr. črka Δ) Amm.; subst. triquetrum -ī, n astr. t.t. trikotno stanje, trikoten položaj ali pojav, trikotna razvrstitev premičnic (planetov): in triquetro Plin.; tako tudi: Iovis sidere triquetro (adj.) Plin. v trikotnem položaju (stanju).

    2. pesn. = sicíl(ij)ski (ker so Sicilijo zaradi njene trikotne oblike imenovali Triquetra -ae, f: Plin.; prim. Trīnacria): triquetrā tellure H., triquetrae orae Lucr.

    Opomba: H. (Sat. 2, 6, 55) in Lucr. (4, 651) merita triquētrus 3, Lucr. (1, 717) in Sil. (6, 489) triquĕtrus.
  • tympanīticus -ī, m (tympanītēs) bobníčnik, bobnjáčar, za bobníco (bobnjáčo) bolehajoči (človek): Veg. (5, 26, 4).

    Opomba: V nekaterih izdajah najdemo inačico tympanēticus -ī, m.
  • Vandalī -ōrum, m Vándali (Vandáli), germansko pleme, ki je v Tacitovem času živelo ob Odri, v času markomanskih vojn na področju od Krkonošev do Donave, v 4. in 5. stol. po Kr. pa v južni Španiji in severni Afriki: T. (Germ. 2). — Soobl. Vindilī -ōrum, m Víndili (Vindíli): Plin.

    Opomba: V izdajah najdemo različne variante zapisa; pri T. poleg acc. Vandalos še Vandalios in Vindilios, v zadnji izdaji je obl. Vandilios; pri Plin. je v novejših izdajah uporabljena obl. Vandili.
  • Vegetius -iī, m Vegécij (Vegétij), rimsko moško ime. Znana sta:

    1. Flavius Vegetius Renātus Flavij Vegecij Renat, avtor dela o vojaških veščinah; živel je v drugi polovici 4. stol. po Kr.

    2. P. Vegetius Publij Vegecij, avtor dela o veterini.
  • velik3 [ê] (velik|a, -o) (ki meri …) groß (4 ha 4 ha groß), -groß (en meter metergroß, nekaj centimetrov zentimetergroß)
    velik kot … -groß
    (kot češnja kirschgroß, kot golobje jajce taubeneigroß, kot grah erbsengroß, kot jajce eigroß, hühnereigroß, kot oreh [walnußgroß] walnussgroß, kot otroška glava kindskopfgroß, kot pest faustgroß, kot roka/dlan handgroß, kot sliva/ češplja pflaumengroß, za glavo kopfgroß)
  • vêslo oar; scull; paddle; (dolgo) sweep

    opremljen z vêsli oared
    na dve vêsli pair-oared
    čoln na 2 vêsli, na 4 vêsla pair-oar, four-oar
    udarec z vêslom stroke of the oar
    pripravite vêsla! ship your oars!
    izvlecite vêsla! unship your oars!
    dvigniti vêsla v pozdrav to toss oars
  • vihárnica (-e) f glej viharnik 4
  • vītālis -e (vīta)

    1. življenjski, k življenju sodeč, za življenje potreben, življenje dajajoč, oživljajoč, vitalen: aevum Pl., saecla vitalia Lucr. življenja veki, rodovi, abstinere eo, quod vitale est L. kar sodi (spada) k življenju, caloris natura vim habet in se vitalem Ci. življenjsko moč, vitalis calor Cu., spiritus Ci. življenje dajajoči zrak, vitales auras capere V. dihati življenje dajajoče sape (življenje dajajoči zrak) = živeti, viae vitales O. življenje dajajoči (življenjsko pomembni) sapniki, sanguis Plin., lumen vitale relinquere O. „zapustiti luč življenja“ = umreti, vitalis sensus, vitales motūs Lucr., temperies caeli vitalis Lucan. življenje dajajoča, oživljajoča, vitales radii solis Amm. oživljajoči, vitalis lectus Petr. smrtna (mrliška) postelja (pravzaprav postelja, na kateri je kdo ležal v času svojega življenja in na kateri je kot mrtvec izpostavljen).

    2. pesn. življenjsko moč imajoč, za življenje sposoben, živ: si esse salvum me vis aut vitalem sibi Pl. ali da ti ostanem živ, o puer, ut sis vitalis, metuo H. da ne boš dolgo živel (prim. H. Sat. 2, 7, 4); adv. vītāliter živeče: vitaliter animatus Lucr. oživljen, živ.

    3. vreden življenja: quî potest vita esse vitalis, ut ait Ennius? Ci. vredno, da se živi. — Od tod subst. vītālia -ium, n

    1. plemeniti telesni deli, ki so nujni za ohranjanje življenja, življenjski deli: Amm. idr., exprimitur ipsis vitalibus cruor Sen. rh., vitalia in corpore Sen. ph., quis fusa solo vitalia calcet Lucan., ebibit umorem circum vitalia fusum pestis Lucan., vitalia effingere ex ipsa humo Mel., pilum … in vitalia capitis venerat Plin., vitalia eximere Lamp. iztrgati drobovje iz telesa; metaf. o neživih subj.: vitalia rerum, i. e. principia vitae Lucr., vitalia arborum Plin.

    2. mrliška oprava: Petr., Sen. ph. (prim. pod lectus).
  • voix [vwa] féminin glas; šum; ton; volilni glas, glasovalna pravica

    voix de la conscience glas vesti
    à basse, à haute voix tiho, glasno
    de vive voix ustno
    voix du peuple glas ljudstva
    à demi-voix polglasno
    majorité féminin; égalité féminin des voix večina, enakost glasov
    à la majorité des voix z večino glasov
    à 5 voix de majorité z večino 5 glasov
    à l'unanimité des voix enoglasno, soglasno
    voix exprimées oddani glasovi
    voix consultative posvetovalni glas
    voix active aktivna volilna pravica, grammaire aktiv, tvornik
    voix passive pasivna volilna pravica, grammaire trpnik, pasiv
    par 5 voix contre 4 s petimi glasovi proti štirim
    en cas de partage égal des voix pri enakem številu glasov (za in proti)
    aller, passer aux voix (parlement) iti h glasovanju
    avoir voix au chapitre (figuré) imeti tudi kaj besede pri čem
    avoir toutes les voix biti soglasno izvoljen
    avoir la voix fausse, juste napačno, pravilno peti
    donner de la voix vpiti; lajati
    donner sa voix (à un candidat) dati svoj glas (kandidatu)
    mettre aux voix dati na glasovanje
    parler à basse voix, à haute voix; à mi-voix govoriti tiho, glasno, polglasno
    rester sans voix (figuré) onemeti (od začudenja)
    perdre, gagner; compter les voix izgubiti, dobiti, šteti glasove
  • volume [vɔ́ljum] samostalnik
    (posamezna) knjiga, zvezek (knjige)
    zgodovina zvitek (pergamenta); vsebina, volumen, prostornina; obseg, volumen; (velika) množina ali količina, masa
    figurativno morje, veliko število
    glasba obseg, polnost, volumen (glasu)
    radio jakost zvoka

    the volume of a cask prostornina soda
    a work in four volumes delo v 4 zvezkih (delih, knjigah)
    a voice of great volume glas velikega obsega (volumna)
    a three-volume novel roman v 3 zvezkih
    an odd volume knjiga (zvezek) brez para
    to speak volumes for zelo govoriti za (v korist), jasno dokazovati
    her donations to charity speak volumes for her generosity njeni darilni prispevki v dobrodelne namene jasno govore o njeni plemenitosti
  • vomis -eris, m (Ca., V., Col., Arn.) in vomer, vomeris, m (iz *u̯ogu̯hsmis; prim. gr. ὀφνίς lemež = stvnem. waganso = nem. (bavarsko) der Wagensun, lit. vãgis zagozda, zatič, kriv žebelj)

    1. lemež, ralo: Cat., Tib., Plin., Amm. idr., cuius (sc. aratri) … vomere portam Capuae paene perstrinxisti Ci., sulco attritus vomer V., vomer aduncus O., terram exercere vomere Hier., exiguis vomeribus … terram subigere Col.; sinekdoha plug, (o)ralo: ut … insolito premeres vomere colla boum O.; meton. oranje: fessi vomere tauri H.

    2. pren.
    a) moško spolovilo: Lucr. (4, 1273).
    b) pisalo, črtalnik: Atta ap. Isid.
  • weitere nadaljnji; (zusätzlich) dodatni; 3/4, zwei Jahre: še (3/4 leta, dve leti)
  • zmágati vencer; triunfar

    zmagati nad kom vencer a alg, triunfar de (ali sobre) alg; obtener la victoria, lograr el triunfo; salir vencedor (ali triunfante); (zlasti šp) ganar
    zmagati s 4 : 3 (šp) ganar por cuatro (tantos) a tres
    prišel sem, videl sem, zmagal sem vine, vi y vencí
  • zvézek copybook, notebook, exercise book

    črtan zvézek ruled exercise book; (knjiga) volume, tome, number, part, fascicle
    delo v 4 zvézkih a work in four volumes
    izdaja v zvézkih publication in parts (ali in fascicles)
    izdano v zvézkih issued (ali coming out) in parts
    izhajati v zvézkih to appear (ali to come out) in parts
    knjiga (roman) v treh zvézkih a three-volume book (novel)
  • Δ, δ (δέλτα) četrta črka grškega alfabeta, kot številka δ' = 4, ˌδ = 4000.
  • δείλη, ἡ (δείελος) popoldne, večer, δείλη πρωία rano popoldne (od 2. do 4. ure), δείλη ὀψία pozno popoldne, zvečer (od 4. do 6. ure).
  • δίκη, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodnijske razsodbe, δίκην οὐκ ἐδίδοσαν niso dovolili (pripustili) sodnijske razsodbe; b) pravda, prepir, tožba, sodnijska obravnava (Pl. Fed. 58 c); δημοσία δίκη državna obtožba (= γραφή), δίκη κλοπῆς tožba radi tatvine, δίκην εἰπεῖν braniti se, zagovarjati se pred sodiščem, εἰς δίκας καθίστημι, ἄγω pozovem pred sodišče ali na odgovor, zatožim, διὰ δίκης εἶμι πατρί prepiram se z očetom, zatožim očeta, δίκη γίγνεται stvar se sodnijsko odloči, pravda se vrši ali odloči, δίκην ὑπέχω podvržem se pravdi (ali kazni, gl. 4), δίκην δίδωμι παρά τινι nastopim pravdno pot, začnem tožbo, podvržem se sodnijski odločbi, δίκην δίδωμι καὶ λαμβάνω pridem pred sodišče kot obtoženec in kot tožnik, δίκην τῶν διαφόρων ἀλλήλοις δίδωμι καὶ δέχομαι pripustim v medsebojnih prepirih sodnijsko odločbo in se ji tudi sam podvržem, δίκην δικάζω gl. δικάζω; τὴν δίκην διακρίνω razsodim. 4. kazen, globa, povračilo, δίκην ἐπιτίθημι naložim kazen, δίκην δίδωμι a) ὑπό τινος trpim kazen, kaznuje me kdo; b) dam zadoščenje, δίκην ἐσχάτην δίδωμι pretrpim najhujšo kazen, τινός za kaj, δίκην τίνω, ἐκτίνω, ἐπιτελέω trpim kazen, kaznuje me kdo, plačam kazen, pokorim se; δίκην λαμβάνω dobim zasluženo kazen, δίκην αἰτέω, αἱρέομαι zahtevam zadoščenje, δίκας αἴρομαι παρά τινος maščujem se nad kom, kaznujem koga, δίκην ὑπέχω dobim zasluženo kazen, podvržem se kazni, τινί dam komu zadoščenje, τὴν δίκην φεύγω skušam kazni uiti (pa tudi izgubim pravdo), δίκην ἔχω α.) imam (dobil sem) zadoščenje; β.) prejmem zasluženo kazen.
  • ζυγωτός 3 poet. dobro naprežen, dvovprežen (s 4 konji, t. j. dva pod jarmom in na vsaki strani en priprežen konj παράσειρος).