Franja

đùgun m gl. đugum 1.

đȕl m gl. đule 1.: slijevaće u tope dulove

ego pron. personale 1. osebe (prim. gr. έγω[ν]; odvisni edninski skloni iz kor. me [gl. meus]; glede množinskih sklonov gl. nōs)

1. jaz; nom. le, če je poudarjen: meruimus et ego et pater Pl., ego sum ille consul, qui … Ci., nam Polydorus ego V.; pri historičnem inf.: ego instare, ego legem recitare Ci.; elipt.: quid ego plura de Gavio (sc. dicam)? Ci.; subst.: alter ego, ego alter idem Ci., Plin. iun. (gl. alter); mei kot gen. partitivus: pars melior mei O. boljši del mojega bistva, v pl.: nostri melior pars animus est Sen. ph.; dat.: mihi, kontr. mī, poseb. kot dat. ethicus: sit mihi (orator) tinctus litteris Ci., post mihi commissa luetis V., quid mihi Celsus agit? H. kaj mi počenja Celzus, kaj dela moj Celzus, v pl.: quid ait tandem nobis Sannio? Ter.; mihi = meā sententiā, meo iudicio po mojem mnenju: ille mihi ante alios fortunatusque laborum egregiusque animi V., dic mihi, quibus in terris … et eris mihi magnus Apollo V.; acc. mē: sine me me pontus habet O. morje mi je uničilo življenje, čeprav ne mojega telesa; neodvisen acc. mē pri vzkliku: (heu) me miserum! Ci. oj me, siromaka! joj mi, siromaku!, o me infelicem! Ci.; nom. pl. nōs = ego (pl. modestiae): nos patriam fugimus V., tako tudi abl. pl. nōbis = me: quae tam multa nobis consulibus facta sunt Ci.; abl. in dat. pl. celo pri sg.: absente nobis (= me) Ter., insperanti nobis (= mihi) Cat., nobis merenti Tib.; v pl. je dvojen gen. nostri in nostrum; nostri je pravzaprav gen. sg. zaimka noster in pomeni: enega od nas, vsakega izmed nas, torej nas; večinoma objektno: propter odium nostri Ci. do nas, miserere nostri, immemor nostri Ci., ne pecces studio nostri H. iz ljubezni do mene; potem še nostrum množinska obl. = nas vseh; rabi se v zvezi z omnis: Roma communis nostrum omnium patria Ci., quae ad omnium nostrum vitam salutemque pertinent Ci., ali kot gen. partitivus: nemo nostrum, uterque nostrum, quotusquisque nostrum?, nostrum unumquemque norunt Ci., de unoquoque nostrum Ci.

2. met.
a) ad me k meni = v mojo hišo, k mojim: eamus ad me Ter., neque domum umquam ad me litteras mittam Ci. ep. svojcem; apud me doma pri meni, v moji hiši: Phoebo sua semper apud me munera erunt V.
b) α) a me iz mojega (svojega), namreč imetja, ob moji (svoji) mošnji: a me argentum dedi Pl., se a me solvere Ci β) a me, a nobis iz moje (naše) hiše: Pl.

Opomba: Zaimek se krepi ali s pte (= sam): mihipte, mepte Ca., Pl., ali z met jaz sam, jaz s svoje strani ali le poudarjeni jaz: egomet (meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet): Ci. idr., cum Arvenis nosmet coniungere C., quis exsistumet memet studium meum laudando extollere S., tudi mihimet ipsi, memet ipsum, nosmet ipsos Kom., Ci. idr.; redkeje v podvojeni obl. mēmē: meme (deus) ad graviora reservat Sil. — Star. obl.: gen. sg. mis = mei: po Prisc. in Serv.; enozložen dat. sg. mei: Pl., Nov. fr., Cat., tudi mē: Varr.; acc. sg. mehe: Pac. fr., prim. Q. (I, 5, 21), in med.: Enn. fr., Caecil. fr., Pl.

elephant [élifənt] samostalnik
zoologija slon

elephant bull slon samec
elephant cow slonica
elephant calf slonič
white elephant danajsko darilo, stvar, katere vzdrževanje stane več kot je vredna
elephant (paper) risalna pola 28 x 23 col
double elephant pola 40 x 26 1/2 cole
ameriško to see (ali get a look at) an elephant ogledati si svet

enáčba ecuación f

enačba 1., 2. stopnje ecuación de primer, de segundo grado
enačba s 3 neznankami ecuación a tres incógnitas
rešitev enačbe resolución f de la ecuación
rešiti enačbo resolver una ecuación

ênkrat una vez

še enkrat otra vez, una vez más, por segunda vez
enkrat za vselej una vez por todas, una vez para siempre
1 x 1 = 1 uno por uno es uno
enkrat ni nobenkrat un día es un día, una (vez) no es ninguna
enkrat na teden una vez por semana
zapomni si to enkrat za vselej! ¡sábelo de una vez!

ennemi, e [ɛnmi] adjectif sovražen, sprt; masculin, féminin sovražnik, -ica, nasprotnik, -ica

armée féminin ennemie sovražna vojska
ennemi du régime opozicija
ennemi héréditaire dedni sovražnik
mon pire ennemi moj najhujši sovražnik
ennemi juré, mortel smrtni sovražnik
ennemi du peuple numéro un sovražnik ljudstva številka 1
il est ennemi du travail, de l'alcool on sovraži delo, alkohol
aller, marcher à l'ennemi iti proti sovražniku
attaquer, charger l'ennemi napasti sovražnika
se faire des ennemis nakopati si sovražnikov
mettre l'ennemi en fuite pognati sovražnika v beg
passer à l'ennemi preiti, dezertirati, uskočiti k sovražniku
tomber entre les mains de l'ennemi pasti sovražniku v roke
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) boljše je sovražnik dobrega

enokônčen (-čna -o) adj. fiz.
enokončni vzvod leva di 1^o genere

enotska kocka stalna zveza
matematika (kocka z enakimi robovi) ▸ egységkocka
Prostornina enotske kocke v tridimenzionalnem prostoru je enaka 1 kubični enoti, njena površina pa je 6 kvadratnih enot. ▸ A háromdimenziós egységkocka térfogata 1 köbegység, a teljes felszíne pedig 6 négyzetegység.

enthȳmēma -atis, n (gr. ἐνϑύμημα), ret.

1. krepka, jedrnata misel ali sklep, razmišljanje, refleksija, dokazovanje: Luc., Sen. rh., Q., Iuv.

2. dokazovanje iz nasprotnega: Q. (V, 10, 1; V, 14, 2); v grški pisavi: Ci.

Epictētus -ī, m (Ἐπίκτητος) Epiktet, znameniti stoik iz frigijskega Hierapola ob koncu 1. st. po Kr.: Gell.

Epidauros -ī, f (Ἐπίδαυρος) Epidaver,

1. mesto v Argolidi ob Saronskem zalivu z znanim Asklepijevim svetiščem: Ci., L., Mel., Plin.; znamenito tudi po konjereji: domitrix Epidaurus equorum V.

2. mesto v Dalmaciji (zdaj Dubrovnik): Auct. b. Alx. — Soobl. Epidaurum -ī, n: Plin.

3. Epidauros Limēra Lačni Epidaver (po drugih Epidaver z dobrimi pristanišči), trdnjava v Lakoniji: Plin. — Od tod adj. (k 1.) Epidaurius 3 epidavrijski: litora, tellus O., deus Pr., serpens H., tudi Epidauricus 3: Mel.; subst. Epidaurius -iī, m Epidavrijec, t.j. Asklepij: O.; pl. Epidauriī -ōrum, m Epidavrijci: Mel., isti tudi Epidauritānī -ōrum, m: Hier., epidavrijski preb.

equidem, adv. (s kazalno členico e okrepljeni quidem; prim. enim) zares, v resnici, koncesivno = kajpada, seveda, pač. Stoji nav. v zvezi s 1. osebo sg. in se naglašeni besedi zapostavlja; pogosto se sloveni: kar se mene tiče: Plin., credo edepol equidem Pl., dixi equidem et dico H., hoc equidem solabar V., quod equidem feci Cu., quod apud me equidem in confesso est T.; redkeje pred naglašeno besedo: Varr., Plin., equidem certo idem sum Pl., equidem ego sic existumo S., equidem per litora certos dimittam V., equidem me Caesaris militem dici volui C.; pogosto z nikalnico: non potero equidem disputare Ci., equidem negare non possum Ci., si nunc foret illa iuventas, haud equidem venissem V., haud equidem credo O. V zvezi z drugimi osebami: equidem nos iam dudum te accusamus L., qui equidem non in umbra versatus est Ci., scitis equidem S., vanum equidem hoc consilium est S., non equidem hoc dubites Pers.

ērudiō -īre -īvī (-iī) -ītum (ē in rudis) „surovosti rešiti (reševati) koga“ = učiti, poučiti (poučevati), prosvetiti, omikati, izobraziti (izobraževati): iuventutem Ci., studiosos discendi erudire atque docere Ci., genitor non ita me erudivit V., erudire iuvenes, erudivi in scholis Q., tirones neque in ludo … erudiebat Suet. ni dajal učiti; z abl.: erudire iuventutem laboribus Ci., quem omni disciplina militari erudivit N. je izobrazil v vseh vojaških strokah, optimis artibus eruditus N. poučen v najodličnejših vedah, omnibus doctrinis … filium erudivit N., principium filios liberalibus studiis er. T.; s praep.: erudire aliquem in iure civili Ci., litterae, quae me erudiant de omni re publica Ci. ep., eos (filios) … erudire ad maiorum instituta … debuisti Ci., in assentationem nimiam eruditi Amm. navajeni na … ; pesn. kakor docere z dvojnim acc.: prolem … damnosas erudit artes O., nec me tantum Tritonia cursūs erudiit Val. Fl., quae te leges … erudiit genetrix Stat., ad erudiendum iustitiam iuventutem Aug.; v pass. z acc. rei: qui … Graecas res eruditi erant Gell., sacrorum ritūs eruditus Amm.; z inf.: Plin., illa (Pallas) etiam stantīs radio percurrere telas erudit O., an tristia vincla … non erudiunt componere mentem? Sil.; z ACI: Ci. ep. (ad Q. fratrem I, 1, 3, 10); z odvisnim vprašanjem: quā possint, erudit, arte capi O.; abs.: nam est difficile erudire Varr., Athenas erudiendi gratiā missus Iust.; pren. s stvarnimi obj.: ut flerent, oculos erudiere suos O., erudit admotas ipse capillus acūs O. uči igle držati se, liberalibus disciplinis … indolem iuvenis erudire Vell., erudire toreuticen Plin. — Pogosto adj. pt. pf. ērudītus 3 učen, izobražen, izvéden, mnogoveden, vešč česa, izurjen: artibus eruditi Ci., litteris eruditior Ci., homo … disciplinā iuris civilis eruditissimus Ci., disciplinā erudita Corinthus Corn.; z gen.: eruditus legis Hier.; s praep.: iam eruditior ad laedendum, eruditior iam in sceleribus Amm.; z inf.: eruditus utilia honestis miscere T.; adv. le v komp. in superl.: eruditius disputare Ci., litteris tuis eruditissime scriptis Ci., illud eruditius quaeritur, an … Q., eruditissime … dicere Plin. iun.; subst. ērudītī -ōrum, m strokovnjaki: Ci. idr.; pren. (o stvareh) posvečen, olikan, tenek = izglajen, uglajen: saecula, tempora Ci., aures Ci. tenka, oratio Ci. učen jezik, palata Col., manus Sen. ph. spretna, luxus (enalaga) T.

espacio moški spol prostor; razdobje; razmik; počasnost; glasba pavza

en el espacio de 1 hora v eni uri
(por) un buen espacio precej dolgo
geometría del espacio stereometrija

état-major [-mažɔr] masculin, militaire štab; figuré ožji sodelavci

état-major d'un bataillon, d'une division bataljonski, divizijski štab
état-major général generalštab
carte féminin d'état-major generalka (zemljevid) (za Francijo v merilu 1: 80000)
officier masculin d'état-major generalštabni častnik
l'état-major d'un directeur d'usine ožji sodelavci direktorja tovarne
l'état-major d'un parti, d'un syndicat vodstvo stranke, sindikata

evakuirati glagol
1. (preseliti zaradi nevarnosti) ▸ evakuálV Vietnamu so pred prihodom tajfuna preventivno evakuirali okoli 70.000 ljudi. ▸ Vietnamban mintegy 70.000 embert evakuáltak megelőzésként, mielőtt megérkezett a tájfun.
Zaradi požara so evakuirali tudi stanovalce sosednjih stolpnic. ▸ A tűz miatt a szomszédős toronyházakból is evakuálták a lakókat.

2. (o prostoru) ▸ evakuál, kiürítMesto je ostalo brez elektrike, evakuirali pa so tudi osrednjo bolnišnico. ▸ A város áram nélkül maradt, és a központi kórházat is evakuálták.

3. (o snovi) ▸ evakuál
Pri plinski sterilizaciji je treba evakuirati komoro najmanj do 1 milibara in šele nato vanjo spustiti baktericidni plin. ▸ A gázzal történő fertőtlenítés során a kamrát legalább 1 millibarig kell evakuálni, mielőtt a csíraölő gázt kibocsátják.

evrski pridevnik
1. (o denarju) ▸ euróPravi evrski bankovci in kovanci so sledili 1. januarja 2002. ▸ A valódi eurobankjegyek és -érmék 2002. január 1-jén kerültek forgalomba.

2. (kjer se uporablja evro) ▸ euróPovezane iztočnice: evrsko območje

exercitus -ūs, m (exercēre)

I.

1. vaja: pro exercitu gymnastico et palaestrico hoc habemus Pl.

2. met. izurjeno moštvo, vojska = vojno krdelo: exercitus Cn. Pompei hiemavit in Gallia Ci., victor exercitus Ci., N. zmagovita vojska, exercitus paratus atque instructus C., pedester N. pehota, equitum V. konjeniško krdelo, konjenica, exercitus tiro L. vojska samih novincev, naspr. exercitus veteranus Ci., L., Auct. b. Alx.; v pl.: Pannonici exercitus T. panonska bojna krdela, panonske legije. Z glag.: exercitum scribere S., L., conscribere Ci., cogere C., S., parare S., comparare Ci., S., instruere S., facere, conficere, conflare Ci., contrahere, ducere, transducere C., ductare S. (gl. te glag.).

3. occ.
a) vojska na kopnem (naspr. mornarica): cum classe et exercitu L.
b) vojska pešcev, pehota (naspr. konjenica): L., exercitum castris continuit, equestri proelio cotidie contendit C.

4. met.
a) moštvo, krdelo, množica, tolpa, drhal: exercitus perditorum civium Ci., domus est oppugnata exercitu Clodiano Ci., meretricum exercitus Hier.
b) (ker je bila rimska vojska sprva sestavljena le iz svobodnih državljanov) = državljanski zbor, narodni zbor v centurionskih komicijah: navedek pri Varr.
c) pesn. (o živalih) jata: corvorum V., Phorci exercitus omnis V. vse morsko živalstvo

— II. nemir, muka (glede na pomen, naveden pod I. 1.): remissum … imperare exercitum Pl., noli … lacrumis tuis mihi exercitum imperare Pl.

Opomba: Nom. sg.: exercitum It., gen.: exercitī Acc. fr., Naev. fr., Varr. ap. Non., gen. pl.: exercitûm L.

expetō -ere -īvī (-iī) -ītum

I. trans.

1. slediti kaj, (po)iskati kaj: propter quam (corporis partem) maxime expetuntur (castores a venatoribus) Ci., Asia ab hoc non ad voluptatem expetita est Ci., mare medium terrae locum expetens Ci. ki sili proti središču zemlje; pren.: ut in eum omnes expetant (sc. dii) huiusce clades belli L. da bi ga udarili z vsemi nesrečami te vojne (po drugih je clades nom. pl. in glag. v intr. pomenu [gl. tukaj pod II. 1.])

2. želeti (si) česa, poželeti česa, hlepeti po čem, hoteti kaj, zahtevati kaj, prizadevati si za kaj, poganjati se za kaj, stremeti za čim, težiti za čim: ne legaretur Gabinius Pompeio expetenti Ci. po Pompejevi želji. — Skladi: z obj.: Plautinas fabulas Pl., stulta sibi consilia Pl. nespametne sklepe storiti, sibi aliquam (namreč za ženo) Ter., principatum numquam expetivi Ci., expetere nihil nisi quod honestum sit Ci., alicuius vitam (mortem, sanguinem) Ci. komu po življenju streči, supplicium, supplicia L., Cu. izvršiti; v pass.: pecunia tantopere expetitur, libertas etiam a bestiis expetitur Ci., gloriam expetendam putare Ci. imeti za prizadevanja vredno, nihil esse in vita expetendum nisi laudem atque honorem Ci. Od kod?: ab hoc eiecto cadavere mihi opem expetebam? Ci., Italia … ab hoc auxilium absente expetivit Ci., unde sibi omnes sui cives consilium expetunt Ci. ki ga povprašujejo za svet; pogosto: poenas expetere ab aliquo Ci. koga kaznovati, v tem pomenu tudi: poenas expetere in aliquem L., aliquem expetere poenae (dat.) Lact., poenae letoque Sen. tr. s smrtjo kaznovati. Z inf. (ob istem subj.): Plin., expeto videre te Pl., expeto scire Ter., vincere illi expetunt Ci., amor, qui me praeter omnīs expetit … urere H., turba … virum cognoscere … expetit O., quod scire expeto Cu.; z ACI (ob menjajočem se subj.): Enn., Pac. fr., Pl., Ter., Lact., nostram gloriam tuā virtute augeri expeto Ci. ep., perisse (me) expetunt L. S finalnim stavkom: fatebor et fuisse me Seiano amicum et, ut essem, expetisse T.

3. occ. povpraš(ev)ati za kaj, po kom, po čem: arma expetit Aesonides et amicos ordine reges Val. Fl.

— II. intr.

1. abs. = dogoditi se, pripetiti se: in servitute expetunt multa iniqua Pl.; expetere alicui ali in aliquem pripetiti se komu, zadeti koga: insonti mihi illius ira in hanc et maledicta expetent Pl., suam culpam expetere in mortalem ut sinat Pl., ut in eum omnes expetant huiusce belli clades L. da naj ga zadenejo (gl. tu pod I. 1.)

2. (redko) = trajati: bono si quid male facias, aetatem (večno) expetit Pl. — Adj. pt. pr. expetēns -entis poželjiv: cupido … et expetenti (homini) Ci.