Franja

izjemno prislov
1. (o visoki stopnji) ▸ rendkívül, kivételesen, kiemelkedőenTudi počitek je izjemno pomemben del priprav vrhunskega športnika. ▸ A pihenés is rendkívül fontos része egy élsportoló felkészülésének.Tako službo sem si vedno želel in izjemno uživam v njej. ▸ Mindig is ilyen munkára vágytam, és rendkívül élvezem.
2. (o visoki kakovosti) ▸ kiválóan, nagyszerűen, kivételesenVsi so svojo nalogo opravili izjemno. ▸ Mindannyian kiválóan végezték el a feladatukat.
Počutim se izjemno, saj sem vedno sanjal o zmagi na zadnji etapi Toura. ▸ Nagyszerűen érzem magam, mert mindig is arról álmodtam, hogy megnyerem a Tour utolsó szakaszát.
Nagrado je prejel režijski prvenec, ki ga je žirija označila za pretresljiv, izjemno napisan in odigran film. ▸ A díjat a rendezői debütálásáért kapta, amelyet a zsűri megható, nagyszerűen megírt és eljátszott filmnek nevezett.

izkàz (-áza) m

1. resoconto, dichiarazione:
izkaz dohodka dichiarazione, denuncia del reddito

2. šol. pagella

izkázati (-kážem) | izkazováti (-újem) perf., imperf.

A)

1. dichiarare; rapportare, riferire:
izkazati dohodke in izdatke rapportare, denunciare entrate e uscite

2. (imeti, doseči) avere, conseguire; registrare:
podjetje je izkazalo večji promet kot lani l'impresa ha registrato un fatturato superiore a quello dell'anno precedente

3. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) dimostrare, rendere, porgere; esprimere:
izkazati, izkazovati (komu) ljubezen dimostrare amore a qcn.
izkazati pomoč porgere aiuto
izkazati spoštovanje esprimere rispetto
izkazati zadnjo čast rendere gli ultimi onori

B) izkázati se (-kážem se) | izkazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. mettersi in vista, segnalarsi, distinguersi, fornire un'ottima prova:
naša reprezentanca se je izkazala zlasti v zadnjem srečanju z Avstrijo la nostra rappresentativa ha fornito un'ottima prova, specie nell'ultimo incontro con l'Austria

2. (dokazati, dokazovati svojo identičnost) esibire, provare la propria identità

3. (izraža lastnost osebka, kot ga nakazuje določilo) mostrarsi, dimostrarsi:
izkazati se hvaležnega mostrarsi riconoscente
izkazati se sposobnega dimostrarsi all'altezza del compito
izkazati se prijatelja dimostrarsi (vero) amico

4. (postati, postajati očiten) risultare; venire alla luce; essere ovvio, manifesto:
resnica se bo kmalu izkazala la verità verrà presto alla luce
izkazalo se je, da je nedolžen risultò innocente

izkòp (-ópa) m

1. scavo, dissotterramento:
izkop temeljev scavo delle fondamenta
izkop trupla esumazione (del cadavere)

2. scavo (luogo scavato, materiale scavato)

3. mont. (odkop) campo di estrazione, miniera, cava

izkorístiti (-im) | izkoríščati (-am) perf., imperf.

1. esaurire, finire; utilizzare, spendere:
izkoristiti kredit esaurire il mutuo
izkoristiti dopust finire, fare le ferie

2. (napraviti, delati, da se kaj namensko izpolni) utilizzare, sfruttare, far buon uso:
izkoristiti čas sfruttare il tempo, fare buon uso del tempo
izkoristiti stroje sfruttare le macchine

3. (napraviti, da kaj prinese ugodnosti) approfittare, avvantaggiarsi:
izkoristiti ugodno priložnost approfittare dell'occasione favorevole

4. (izrabiti, izrabljati) sfruttare:
izkoristiti delovno silo sfruttare la manodopera
izkoristiti rudna bogastva sfruttare le risorse minerarie

izkrívljanje (-a) n alterazione, contraffazione, snaturamento; distorsione, stortura:
izkrivljanje besednega pomena distorsione del senso di una parola

izločalo samostalnik
ponavadi v množini (del telesa) ▸ kiválasztó szervrendszerV izločalih se izločijo nerabne in telesu škodljive snovi. ▸ A kiválasztó szervrendszer választja ki a szervezetből a salakanyagokat.

izluščeváti (-újem) | izlúščiti (-im)

A) imperf., perf.

1. sgusciare, sgranare, sbaccellare:
izluščevati fižol, grah sgranare i fagioli, i piselli
pren. izluščevati jedro problema enucleare il nocciolo del problema

2. estrarre (una scheggia dalla ferita)

3. med. asportare:
izluščevati bezgavko, posteljico asportare una ghiandola, la placenta

4. šport. scegliere, selezionare

B) izluščeváti se (-újem se) | izlúščiti se (-im se) imperf., perf. refl. knjiž. risaltare, stagliarsi

izmázati

izmazati koga iz zadrege, stiske sacar del atolladero, de un apuro a alg
izmazati se iz zadrege, stiske sacarse del atolladero, del apuro

izostríti (-ím) | izostrováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. aguzzare, affilare

2. (napraviti bolj sposobnega za zaznavanje) aguzzare; pren. aguzzare, stimolare, affinare:
izostriti čute aguzzare i sensi
izostriti duha, občutek za lepoto aguzzare l'ingegno, affinare il senso del bello

3. (narediti kaj bolj razločno) far risaltare; mettere a fuoco

B) izostríti se (-ím se) | izostrováti se (-újem se) perf., imperf. refl. acutizzarsi:
mednarodna situacija se je izostrila la situazione internazionale si è acutizzata

izpàd (-áda) m

1. caduta; perdita; eliminazione: guasto; calo:
izpad las, zob caduta, perdita dei capelli, dei denti
šport. izpad tekmovalca eliminazione dell'atleta (in gara)
izpad generatorja guasto del generatore elettrico
izpad proizvodnje calo della produzione

2. (silovito izražanje) sfogo; scenata; scoppio; eccesso:
ogorčen izpad scoppio di sdegno
nacionalistični izpadi eccessi nazionalistici

3. voj. sortita; assalto

4. med., vet. slogatura, lussazione; med. (pri porodu) procidenza

5. šport. (izpad telovadca) uscita; (pri mečevanju) affondo

izpit moški spol (-a …) die Prüfung, das Examen, -prüfung (diplomski Diplomprüfung, državni Staatsprüfung, das Staatsexamen, vmesni Zwischenprüfung, klavzurni Klausurprüfung, lovski Jägerprüfung, mojstrski Meisterprüfung, odvetniški Rechtsanwaltsprüfung, pomočniški Gesellenprüfung, ponavljalni Wiederholungsprüfung, popravni Nachprüfung, sodniški Richteramtsprüfung, sprejemni Aufnahmeprüfung, Eignungsprüfung, Zulassungsprüfung, vozniški Fahrprüfung, zaključni Abgangsprüfung, [Abschlußprüfung] Abschlussprüfung, zrelostni Reifeprüfung)
… izpita Examens-, Prüfungs-
(dan Prüfungstag, pisni del izpita die Examensarbeit)
strah pred izpitom die Prüfungsangst, Examensangst
pravilnik o opravljanju izpita die Prüfungsordnung
narediti izpit eine Prüfung ablegen, eine Prüfung bestehen
pasti pri izpitu bei einer Prüfung durchfallen
potrdilo o opravljenem izpitu das Prüfungszeugnis

izpíten de(l) examen

izpitni odbor, komisija tribunal m examinador (ali de exámenes)
izpitne pristojbine derechos m pl de examen
izpitni rok (termin) fecha f del examen
izpitno vprašanje pregunta f de examen
izpitni uspeh resultado m del examen

izpláven (-vna -o) adj. di emersione:
izplavna hitrost podmornice velocità di emersione del sommergibile

izpolnítev (-tve) f realizzazione, attuazione, adempimento; messa in atto:
izpolnitev dolžnosti, obveznosti l'adempimento del dovere, degli impegni
izpolnitev načrta l'attuazione del piano
izpolnitev formularja compilazione del formulario

izràz (-áza) m

1. espressione (tudi ekst.); termine; parola, vocabolo:
uporabljati izbrane, jasne, vsakdanje izraze usare espressioni scelte, chiare, semplici
grob, vulgaren, zastarel izraz parola grossolana, volgare, antiquata
strokovni izrazi termini tecnici

2. (zunanja podoba, zlasti obraza, oči) espressione; aria:
čuden, otožen izraz (obraza) un'espressione strana, malinconica (del volto)

3. pl. izrazi (kar kaže, izraža kaj) espressione, sensi:
sprejmite izraze (globokega) sožalja, spoštovanja voglia(-te) accogliere l'espressione del mio più profondo cordoglio, voglia(-te) gradire i sensi del mio più profondo rispetto
priti, prihajati do izraza trovare espressione, manifestarsi
dobiti, najti svoj izraz esprimersi
dati izraz dare espressione, esprimere, sfogare

izráznost (-i) f knjiž.

1. espressione, linguaggio:
filmska, likovna, odrska izraznost linguaggio del cinema, figurativo, del teatro

2. capacità, potenza espressiva; vigore espressivo

izslédek (-dka) m scoperta, risultato (di ricerche):
najnovejši izsledki s področja genetike le più recenti scoperte del campo della genetica

izstrélek (-lka) m voj. proiettile; proietto:
gibanje izstrelka traiettoria del proiettile
izstrelek iz puške proiettile di fucile
topovski izstrelek proietto
dirigirani, vodeni izstrelek proiettile teleguidato

iztíriti (se) (-im (se)) | iztírjati (se) (-am (se)) perf. imperf. tr., intr., refl.

1. far deragliare; deragliare, uscire dai binari

2. pren. far deviare; indurre, provocare deviazioni, devianze; sconvolgere; deviare:
sunek je iztiril nekaj vagonov l'urto fece deragliare alcuni vagoni
otrokova smrt ga je iztirila la morte del bambino lo sconvolse