Franja

ústn(ic)a lèvre ženski spol, familiarno babine ženski spol

spodnja (zgornja) ustn(ic)a lèvre inférieure (supérieure)
debele (mesnate) ustn(ic)a lèvres épaisses (ali grosses lèvres) (charnues)
črtalnik za ustnice bâton moški spol de rouge à lèvres
gristi si, ugrizniti se v ustnice se mordre les lèvres

ústnica (-e) f

1. labbro (pl. labbra):
barvati ustnice dare il rossetto alle labbra
poljubiti na ustnice baciare sulle labbra
blede, rdeče, čutne, debele ustnice labbra livide, rosse, sensuali, grosse
med. zajčja ustnica labbro leporino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
omočiti si ustnice (srkniti ga) bagnarsi le labbra
stisniti ustnice stringere i denti
beseda mu je zamrla na ustnicah la parola gli si gelò in bocca

2. muz. labbro:
ustnice pri orgelskih piščalih labbro (della canna d'organo)

3. anat.
sramne ustnice labbra della vagina
male, velike sramne ustnice piccole, grandi labbra

ústn(ic)a labio m

spodnja (zgornja) ustnica labio inferior (superior)
debela, viseča ustnica befo m
črtalnik (ruž) za ustnice barrita (ali lápiz m) de carmín para los labios; colorete m
gristi si, ugrizniti se v ustnice morderse los labios

ustrášiti (-im)

A) perf. spaventare; sgomentare; intimidire:
grožnja ga ni ustrašila non si lasciò intimidire dalla minaccia

B) ustrášiti se (-im se) perf. refl. spaventarsi:
nobenega dela se ni ustrašil era pronto, disposto a fare qualsiasi lavoro

ustreli|ti (-m) streljati

1. einen [Schuß] Schuss abgeben; iz puške: (ein Gewehr) abfeuern; schießen (nazaj zurückschießen, skozi durchschießen, mimo fehlschießen); (začeti streljati) losschießen
figurativno kot bi ustrelil wie aus der Pistole geschossen, wie aus der Kanone geschossen

2. koga po sodbi: erschießen, (usmrtiti po sodbi vojaškega sodišča) füsilieren

3. koga: (ubiti) (jemanden) zusammenschießen, totschießen, über den Haufen schießen, abknallen, niederknallen, več ljudi: niederschießen, niedermachen
ustreliti v glavo eine Kugel durch den Kopf jagen (si sich)
figurativno ustreliti kozla einen Bock schießen

ustrézati (-am) imperf.

1. corrispondere, rispondere; essere adatto, adeguato:
take ceste ne ustrezajo sodobnemu prometu strade non adeguate al traffico moderno
ustrezati pričakovanjem rispondere alle aspettative

2. adm. essere conforme, essere in conformità:
pogodba ustreza predpisom il contratto è in conformità con le norme

3. accontentare, soddisfare; confare:
skušala mu je v vsem ustrezati cercava di accontentarlo in tutto
dati vsakemu, kar mu (najbolje) ustreza dare a ciascuno ciò che meglio gli si confà

ustrojíti (-ím) perf. usnj. conciare (la pelle):
pren. ustrojiti komu hrbet spazzolare la schiena di qcn.
ustrojiti si roke indurire, incallire le mani

ustvari|ti (-m) ustvarjati

1. Bog svet: erschaffen

2. erschaffen, schaffen, erstehen lassen; (oblikovati) gestalten
ustvariti si predstavo o sich ein Bild machen von
ustvariti si mnenje o sich ein Urteil bilden über
ustvariti iz niča/ustvariti čez noč aus dem Boden stampfen
pri šahu: ustvariti prostega kmeta einen Freibauern schaffen

ustváriti (-im) | ustvárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare, creare, formare:
Bog je ustvaril svet iz niča Dio fece il mondo dal nulla
ustvariti družino formare una famiglia

2. (ustvariti na umetniškem področju) creare, produrre; inventare:
ljudstvo je ustvarilo veliko bajk in legend l'immaginazione popolare produsse, inventò innumerevoli miti e leggende

3. creare:
ustvariti veselo razpoloženje creare un'atmosfera allegra
pren. ustvariti iz nič creare dal nulla
prednjo je stopil tak, kot ga je Bog ustvaril le si presentò davanti come Dio, la mamma l'aveva fatto
PREGOVORI:
Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso

B) ustváriti si (-im si) | ustvárjati si (-am si) perf., imperf. refl. farsi, crearsi:
ustvariti si predstavo farsi un'idea
ustvariti si dom accasarsi, collocarsi, sistemarsi

ustváriti crear; producir; hacer, formar

ustvariti si mnenje formarse una opinión
biti kot ustvarjen za ser (ali estar) como hecho para; ser muy a propósito para

usúti (usújem)

A) perf.

1. versare, spargere

2. sparare, far grandinare:
strojnice so usule krogle na sovražnika le mitragliatrici facevano grandinare le pallottole sul nemico

B) usúti se (usújem se) perf. refl.

1. cadere, precipitare; staccarsi; piovere (tudi ekst.); prorompere; erompere:
s pobočja se je usul plaz dalla parete si staccò una valanga
pren. iz ust so se usule obtožujoče besede dalla bocca eruppero parole di accusa

2. riversarsi:
demonstranti so se usuli na trg i dimostranti si riversarono sulla piazza
pren. tisoč vprašanj se je usulo nanj fu investito da un nutrito fuoco di domande
po licih so se ji usule solze un fiume di lacrime le si riversò sul volto

ušésa ears pl

do ušésa up to the ears
preko ušésa over (head and) ears
do ušés zaljubljen head over heels in love
šumenje v ušésih buzzing in the ears, medicina tinnitus
ušésa me bolijo I have (the) earache
naleteti na gluha ušésa to find (to fall on) deaf ears
moja svarila so naletela na gluha ušésa my warnings fell on deaf ears
preko ušés je zadolžen he is up to his eyes (ali ears) in debt
napeti, napenjati ušésa to prick up (ali to strain) one's ears
naviti komu ušésa to warm someone's ears
povleči koga za ušésa to pull (ali to tug) someone's ears
poslušati na vsa ušésa (figurativno) to be all ears
prišlo mi je na ušésa it came to my hearing
pridigati gluhim ušésom to fall on deaf ears
konj striže z ušési the horse twitches his ears
vleči na ušésa to prick up one's ears
zamašiti, mašiti si ušésa to stop (up) one's ears
zardeti do ušés to blush to the roots of one's hair; to blush to one's ears
v ušésih mi zveni, šumí my ears are ringing (ali are burning)
stene imajo ušésa (figurativno) the walls have ears, arhaično little pitchers have long ears

utegníti avoir le temps, pouvoir, être en état (ali à même, capable, susceptible, en mesure) de, avoir la possibilité de

ne utegniti ne pas pouvoir, ne pas avoir le temps (ali le loisir) de faire quelque chose
utegne priti danes il se peut (ali il est possible) qu'il vienne aujourd'hui
če utegnem si j'ai le temps, si je trouve le temps
nikoli ne utegnem je suis toujours pressé, je ne trouve jamais le temps de

utešíti to console, to comfort; to appease

utešíti si lakoto to appease (ali to satisfy) one's hunger

utíhati (-am) | utíhniti (-em) imperf., perf.

1. tacere, perdersi (di suono):
glasovi so utihnili le voci tacquero

2. pren. (prenehati objavljati) tacere:
ko divja vojna, poezija utihne quando è guerra, le muse tacciono, silent musae inter arma

3. placarsi, calmarsi:
veter je utihnil il vento si è placato, è calato

utírati utréti (pot) to pave the way, to blaze a trail; figurativno to be a pioneer, to pioneer

utírati, utréti pot za... to pave the way for..., to beat a path for...
utírati, utréti si pot to plough one's way

utírati damer, fouler, percer, ouvrir, tracer

utirati pot komu frayer le chemin à quelqu'un
utirati si pot skozi množico se frayer un chemin à travers la foule

utíšati (-am) | utiševáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. calmare, tranquillare; zittire; smorzare, abbassare il volume:
utišati otroka calmare il bambino
utišati radijski sprejemnik abbassare il volume della radio
utišati glas smorzare la voce
utišati koga z ostro besedo zittire qcn. aspramente

2. alleviare, lenire; sedare:
utišati bolečino lenire il dolore

B) utíšati se (-am se) perf. refl. calmarsi, chetarsi, tacere:
smeh se je utišal le risa si chetarono

utolažíti consoler, apaiser

utolažiti si (žejo …) étancher, apaiser, assouvir

utre|ti¹ [é] (-m) utirati poti: Wege einebnen, z bojem: freikämpfen
figurativno utreti si pot seinen Weg finden