Franja

cheville [šəvij] féminin klin, zagozda, vtikač, zatikač; gleženj; poétique mašilo (beseda); ključ (na goslih)

cheval masculin attelé en cheville konj, ki je vprežen pred drugega
cheville ouvrière svornik, figuré glavno gibalo, duša, animator
il est la cheville ouvrière de ce club sportif on je duša tega športnega kluba
vente féminin à la cheville prodaja mesa na debelo
ne pas aller, arriver, venir à la cheville de quelqu'un (figuré) komu ne do kolen segati
se fouler la cheville zviniti si gleženj
être en cheville avec quelqu'un biti s kom v poslovnih, interesnih zvezah

chez [še] préposition pri, k

chez-soi, chez-moi et caetera, masculin dom
il était chez lui bil je doma
je vais chez le boucher grem k mesarju
je viens de chez moi prihajam od doma
chez les Slovènes pri Slovencih
il est de chez nous (on) je iz naših krajev
chez Cankar pri Cankarju
avoir un chez-soi imeti (lasten) dom
être partout chez soi povsod se domačega čutiti
faites comme chez vous uredite si po domače
transporter chez (figuré) prenesti na

chi

A) pron. kdor:
chi cerca, trova kdor išče, najde
esco con chi mi pare hodim, s komer hočem

B) pron.

1. kdor:
si salvi chi può reši se, kdor se more
chi volesse provare, è libero di farlo kdor bi želel; naj poskusi

2. kdor(koli):
può entrare chi vuole lahko vstopi, kdor želi

C) pron. eden... drugi; ta... oni:
chi la pensa in un modo chi nell'altro eden misli tako, drugi drugače

Č) pron. kdo?:
chi credi di essere kdo pa misliš, da si?
chi te lo fa fare? čemu neki?
ma guarda un po' chi c'è! glej no, kdo je prišel!

chiamare

A) v. tr. (pres. chiamo)

1. klicati:
chiamare per nome klicati po imenu
chiamare il medico poslati po zdravnika
Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo

2. pravo
chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)

3. dati ime, imenovati:
chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča

4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
parole che chiamano disgrazia zlovešče besede

B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
si chiama Antonio ime mu je Tone
questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno!

chiar adv.

1. prav, točno, natanko

2.
□ chiar şi celo

3.
□ chiar dacă čeprav, četudi

chiarire

A) v. tr. (pres. chiarisco)

1. razčistiti

2. pojasniti, pojasnjevati; razjasniti; razčistiti

B) ➞ chiarire, chiarirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ chiarisco) razjasniti se:
il tempo non (si) è ancora chiarito vreme se še ni razjasnilo

chiaro

A) agg.

1. jasen, svetel:
tempo chiaro jasno vreme

2. bled (barva):
blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč

3. bister, čist:
acqua chiara bistra voda

4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
un no chiaro e tondo odločen ne
essere chiaro biti jasen
cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem

5. knjižno znamenit, odličen:
uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru

B) m

1. jasnina, svetloba:
chiaro di luna mesečeva svetloba
con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
chiaro d'uovo pog. beljak
mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem

2. svetla barva; svetla obleka:
vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti

C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo

chicaner [šikane] verbe intransitif, verbe transitif šikanirati, nagajati (quelqu'un komu); sitnariti, delati sitnosti; pričkati se brez vzroka (quelqu'un sur quelque chose s kom o čem); mučiti z malenkostmi, jeziti, zaplesti v pravdo; iskati prepira; nagajati iz zlobe

se chicaner prepirati se, nagajati si
cela me chicane to me muči, vznemirja, skrbi
chicaner quelque chose à quelqu'un skopuško komu kaj kratiti; spodbijati
on lui chicane ses frais de déplacement delajo mu sitnosti zaradi selitvenih stroškov

chiche [šiš] adjectif skop(uški), figuré umazan; boren; reven; familier sposoben (de za); (= pois masculin chiche) masculin čičerka, sivi grah

chiche! stavim! sprejmem stavo!
chiche que j'arrive avant lui! stavim, da pridem pred njim!
Tu n'oserais jamais! - chiche! Ti si ne bi nikoli upal! - Da stavimo!
chiche de compliments skop s pokloni
réception féminin chiche reven sprejem
je suis chiche de faire ce travail en une heure morem, upam si napraviti to delo v eni uri

chignon [šinjɔ̃] masculin vozel (las)

se crêper le chignon (figuré) biti si v laseh (o ženskah)

chino moški spol Kitajec; kitajščina

engañar a uno como a un chino sramotno varati koga, za nos voditi
es como si me hablara en chino to je zame španska vas

chiper [šipe] verbe transitif

1. strojiti

2. familier zmakniti, ukrasti

être chipé biti zaljubljem
chiper une maladie, un rhume nakopati si bolezen, nahod

chiudere^*

A) v. tr. (pres. chiudo)

1. zapreti, zapirati:
chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati

2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin

3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
chiudere le lezioni končati pouk
chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
chiudere casa pren. preseliti se
chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
chiudere il conto plačati račun
chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti

B) v. intr. prileči, prilegati s:
la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro

C) v. intr. zapreti, zapirati se:
il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne

Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)

1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
la ferita si è chiusa rana se je zacelila

2. temniti se; oblačiti se:
il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo

3. oviti se:
chiudersi in uno scialle oviti se s šalom

4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
chiudersi in casa zapreti se v hišo

choc [šɔk] masculin trk, sunek, trčenje, udar; militaire spopad; pretres (tudi médecine); udarec (usode); médecine šok

choc nerveux živčni šok
choc en retour odboj, sunek nazaj, vzvratno delovanje, reakcija
amortisseur masculin de choc blažilnik, amortizer
bataillon masculin de choc (militaire) udarni bataljon
état masculin de choc (médecine) stanje v šoku
prix masculin de choc brezkonkurenčna cena
puissance féminin de choc udarna moč
travailleur masculin de choc udarnik
faire un choc à quelqu'un pretresti, osupiti koga
se remettre du choc opomoči si od udarca, šoka

choice¹ [čɔis] samostalnik
izbira, izbor; alternativa (of)
najboljše, cvet, elita

Hobson's choice, choice of evils nobena izbira
choice of everything najboljše, kar se dobi
ameriško, sleng I am choice of it mnogo mi je do tega
for choice, by choice prvenstveno, najraje
a wide (poor) choice velika (majhna) izbira
to take (ali make) one's choice izb(i)rati si
I have no choice but to moram, prisiljen sem
at your choice kakor želite
the choice is (ali lies) with you ti se moraš odločiti
a good choice bogata izbira

chorus -ī, m (gr. χόρος)

1. korski ples, kólo, raj; skoraj le pesn. in redko v sg.: Sen. tr., Mart., Stat., chorus et cantus et levis aptus amor Tib., per iuga Cynthi exercet Diana choros V. uri v korskih plesih, nympharumque leves cum Satyris chori H., choros ducere H. voditi, choros agere Pr. ali agitare V. korske plese izvajati, rajati.

2. met. pojoči in plešoči, družba pevcev in plesalcev, kor: commissationis chorus Ci., quem si puellarum insereres choro H., ch. canentium Col.; occ. kor v tragediji, ki spremlja glavno dejanje s svojim razmišljanjem: Gell., actoris partes chorus defendat H.

3. pren.
a) skladno se premikajoče zvezde, zvezdno kólo: ch. stellarum Ci., Pleiadum H.
b) sploh množica, četa, tolpa, zbor, kor: ch. Phoebi V. = Muze, Dryadum, Nereidum V., agmina diductis solvere choris V., ch. iuventutis Ci. (o dečkih, ki jahajo v krogu), philosophorum Ci., piscium Sen. tr., celo: ch. virtutum Ci.
c) chori (arhit.) skladi, plasti (kremenastih ali žganih pravokotnih kamnov): Vitr.

chose [šoz] féminin

1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

2.

un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
autre chose nekaj drugega
avant toute chose predvsem, zlasti
de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
chaque chose en son temps vse ob svojem času
par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
maintes choses marsikaj
la même chose ista stvar, isto
pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
quelque chose nekaj
quelque chose comme približno, okoli
quelque chose que kar koli
choses communes skupno imetje
chose infaisable nemogoča stvar
chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
de prix dragocenost
chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
leçon féminin de choses nazorni pouk
M. Chose gospod Ta in ta
un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
aller au fond des choses iti stvarem do dna
appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
se croire quelque chose imeti se za pomembnega
dire le mot et la chose odkrito povedati
dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
c'est chose faite stvar je opravljena
voilà où en sont les choses tako stoje stvari
les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni

chupar (iz)sesati, vsrkati; izvleči, (iz)puliti; Mehika kaditi

chupar la sangre a alg. komu kri izsesavati
chuparse shujšati
chuparse los dedos vse prste si oblizniti
no chuparse el dedo paziti se, varovati se, ne si pustiti česa natvesti
¡chúpate ésa! zdaj lahko od jeze počiš!

ciac

A) inter.

1. pljusk!

2.
ciac! si gira! film pozor! snemanje!

B) m invar. film klapa

ciambēlla f

1. kulin. sladka presta

2. obroč:
a ciambella obročkast
gambe a ciambella šalj. krive noge

3. plavalni obroč
ciambella di salvataggio rešilni obroč

4. svitek
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. stvari se ne posrečijo vedno tako, kot si želimo