vzròk cause; reason; ground; motive; source
iz kakšnega vzròka? for what reason?
iz istega vzròka for the same reason
brez vzròka without reason, causeless, groundless
prav iz tega vzròka for that very reason
vzròk (vir) vsega zla the source of all evil
ni vzròka za... there is no reason for...
ti si vzròk tega this is your fault
imam vzròk za... I have a reason for...
ni vzròka za bojazen there is no cause to be afraid
ni vzròka za kako spremembo there is no reason (ali no ground) for making a change
vzròk tega je tvoja lenoba it's your laziness that's to blame
iz enega (tega) ali drugega (onega) vzròka for one reason or another
kaj je vzròk takemu dviganju cen? what is the cause of (ali reason for) this rise in prices?
razjezil se je brez pravega vzròka he got angry without any real reason
nimate vzròka za pritožbo you have no ground(s) for complaint (ali for complaining)
kakšne vzròke moreš navesti za takšno ravnanje? what reasons can you give (ali can you allege) for such treatment?
ne more navesti nobenega vzròka za to, kar je storil he can produce no motive for what he has done
vzròki in učinki causes pl and effects pl
brez pravega vzròka for no particular reason
Zadetki iskanja
- vzròk (vzróka) m causa, cagione; motivo, ragione:
pojav ima več vzrokov il fenomeno ha varie cause
odkriti vzrok bolezni scoprire la causa della malattia
vzrok in posledica causa ed effetto
iz neznanega vzroka zapeljati na levo per motivi sconosciuti sterzare a sinistra
ni vzroka, da ne bi šel non c'è motivo per non andare
napasti koga brez vzroka assaltare qcn. senza ragione, senza motivo
filoz. prvi vzrok causa prima
lingv. prislovno določilo vzroka complemento di causa - vzròk causa f ; (razlog) razón f ; motivo m
brez vzroka sin motivo
iz tega vzroka por este motivo
glavni vzrok causa fundamental
vzrok smrti causa de la muerte
vzrok za ločitev causa de divorcio
postranski vzrok causa secundaria
razmerje vzroka in učinka relación f de causa a efecto
majhen vzrok, velik učinek fam con pequeña brasa se enciende una casa
dati vzrok za dar motivo para
imeti mnogo vzrokov za tener sobrada razón para (nedoločnik)
biti brez vzroka carecer de motivo
imeti svoje vzroke za tener sus motivos (ali razones) para
navesti vzroke alegar motivos (za para)
nima nobenega vzroka za no tiene ninguna razón para (nedoločnik) - zaboj [ó] moški spol (-a …) die Kiste (iz letev Lattenkiste, za odpadke Schrottkiste), za pivo, mineralno vodo ipd.: der Kasten (za pivo Bierkasten, s peskom Sandkasten); pri tovornjakih, vagonih: der Aufbau (zamenljivi Wechselaufbau)
prekucni zaboj die Kippmulde
zložiti v zaboj einkasten, einkästeln, in eine Kiste packen
na zaboje kistenweise, kastenweise
tehnika kaljenje v zaboju das Packhärten - zabrísati estomper, effacer (à demi) ; (kamen) lancer, jeter (une pierre)
zabrisati koga ven, iz hiše jeter quelqu'un dehors
zabrisati komu kaj v obraz (figurativno) jeter quelque chose à la face de quelqu'un, dire à quelqu'un ses quatre vérités
zabrisati se s'estomper, s'atténuer, disparaître - zabrísati (-bríšem) | zabrisováti (-újem) perf., imperf.
1. cancellare, offuscare, obliterare:
zabrisati mejo med resničnostjo in domišljijo obliterare i confini tra realtà e immaginazione
2. (vreči, zagnati) buttare, scaraventare:
pren. zabrisati koga iz službe licenziare in tronco qcn.
žarg. šol. zabrisati pri izpitu bocciare - začásno adv. temporaneamente, provvisoriamente:
voj. začasno nesposoben rivedibile
začasno odstaviti z mesta (suspendirati) sospendere
ekon. začasno vzeti denar iz obtoka tesaurizzare - začéten (-tna -o) adj. iniziale, introduttivo, preliminare, primo:
začetni pogovori državnikov i primi colloqui degli uomini di Stato
začetni tečaj corso introduttivo
začetni položaj posizione iniziale
gastr. začetna jed prima portata, entrée
začetna in končna postaja (tramvaja) capolinea
um. Van Goghova slika iz začetnega obdobja un Van Gogh prima maniera
geogr. začetni poldnevnik meridiano iniziale
teh. začetni robnik marginatore iniziale
šport. začetni udarec servizio, battuta - začeti commencer à (ali de, par, avec) , se mettre à, débuter par ; (otvoriti) ouvrir, inaugurer, engager, entamer ; (lotiti se) entreprendre
začeti se commencer, débuter
znova začeti recommencer
dobro se začenja! familiarno, (ironično) ça commence bien!
začel je iz nič il est parti de rien
začeti prepir chercher querelle (à quelqu'un)
prvi začeti prendre l'initiative
začeti delo, z delom commencer à travailler (ali le travail), se mettre à travailler
dan se začenja le jour point, il commence à faire jour - začetnic|a3 [é] ženski spol (-e …) črka: der Anfangsbuchstabe
velika začetnica der Kapitalbuchstabe, Großbuchstabe, die Initiale
pisati z veliko začetnico [großschreiben] großschreiben, figurativno groß schreiben
pisava z veliko začetnico die Großschreibung
pisati z malo začetnico [kleinschreiben] kleinschreiben
kratica iz začetnic das Initialkurzwort - začúdenje étonnement moški spol , surprise ženski spol , admiration ženski spol
na moje veliko začudenje à mon grand étonnement, à ma grande surprise
od začudenja prevzet saisi d'étonnement
ne pridem iz začudenja je n'en reviens pas - začúdenje sorpresa f ; asombro m ; admiración f
ne priti iz začudenja no salir de su admiración
spraviti koga v začudenje sorprender a alg, admirar a alg - zadah moški spol (-a …) der Geruch (plesniv Schimmelgeruch, telesni Körpergeruch, po trohnobi Modergeruch)
zadah iz ust der Mundgeruch, po alkoholu: die Fahne - zadàh (-áha) m alito (cattivo), tanfo, afrore; odore (sgradevole):
zadah iz ust alito cattivo
zadah po potu afrore
acetonski, alkoholski, uremični zadah odore di acetone, di alcool, odore uremico - zádnji (-a -e)
A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura
B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi - zadnjik samostalnik
(del telesa) ▸ végbélnyílászapiralka zadnjika ▸ végbélnyílás záróizomsrbenje zadnjika ▸ végbélnyílás viszketésesluznica zadnjika ▸ végbélnyílás nyálkahártyájamišice zadnjika ▸ végbélnyílás izmaistena zadnjika ▸ végbélnyílás falarak zadnjika ▸ végbélnyílásrákkrvavitev iz zadnjika ▸ vérzés a végbélnyílásbólSopomenke: anus - zadreg|a [é] ženski spol (-e …)
1. duševna: die Verlegenheit; (poparjenost) die Betretenheit
biti v zadregi verlegen sein, verlegen dastehen
iz/od zadrege vor Verlegenheit
brez zadrege kaj povedati, narediti: ungeniert
nikoli v zadregi za nie verlegen um
spravljati v zadrego in Verlegenheit bringen
priti v zadrego verlegen werden, in Verlegenheit kommen
2. (stiska, škripci) die Verlegenheit, die Klemme
biti v zadregi za kaj: (um etwas) verlegen sein, in Verlegenheit sein, pogovorno: in der Klemme sein
biti v denarnih zadregah in Geldverlegenheit sein
pomagati iz zadrege aus der Verlegenheit helfen, pogovorno: aus der Klemme helfen
3.
… iz zadrege Verlegenheits-
(rešitev die Verlegenheitslösung, darilo ein Verlegenheitsgeschenk) - zadréga embarrassment; difficulty; quandary; perplexity; predicament
denarne zadrége financial difficulties pl, evfemizem humoristično pecuniary embarrassment
biti v zadrégi to be in difficulties, to be in a quandary, to be ill at ease, to be at a loss, to be in a fix, to be in embarrassed circumstances
v lepi zadrégi smo we are in a nice (pretty, sorry) pickle
sem v veliki zadrégi, kaj naj storim I am completely at a loss what to do
biti v denarni zadrégi to be short of money
bili smo v veliki zadrégi, kaj naj odgovorimo we were hard put to it to find an answer, we were completely at a loss (ali we were stumped) for an answer
moja edina zadréga je, kaj naj izberem my only trouble is which one to choose
spretno se izvleči iz zadrége (iz stiske) to extricate oneself neatly from a predicament, to find a neat way out of a difficult situation
pomagati komu iz zadrége to save someone from embarrassment
spraviti koga v zadrégo to put (ali pogovorno to land) someone in an embarrassing situation, to embarrass someone, to put someone in a predicament (ali in a quandary)
njega hitro spraviš v zadrégo he is easily embarrassed
biti v zadrégi za odgovor to be stumped for an answer - zadréga embarras moški spol , gêne ženski spol , confusion ženski spol , perplexité ženski spol
brez zadrege sans gêne, sans façon, librement
biti v zadregi être embarrassé (ali dans l'embarras)
biti v denarni zadregi être à court d'argent (ali gêné, dans une mauvaise passe)
pomagati komu iz zadrege tirer quelqu'un d'embarras, tirer à quelqu'un une épine du pied; figurativno tendre la perche à quelqu'un
spraviti koga v zadrego mettre quelqu'un dans l'embarras, embarrasser quelqu'un - zadréga situación f embarazosa; apuro m ; aprieto m ; dificultad f ; confusión f , perplejidad f , turbación f
biti v zadregi estar en una situación embarazosa
biti v denarni zadregi estar en un apuro de dinero
pomagati komu, spraviti koga iz zadrege sacar de un apuro a alg, sacar de un atolladero a alg
priti v zadrego verse en un apuro
spraviti v zadrego poner en un apuro, poner en un compromiso, poner en un aprieto (ali en un brete) (koga a alg)