Franja

vrlína virtud f ; bondad f ; capacidad f

iz sile (iz nadloge) napraviti vrlino hacer de la necesidad virtud

vrst|a¹ ženski spol (-e …) die Art, die Gattung, die Sorte, der Schlag (ljudi Menschenschlag), die Form; po konstrukciji: die Bauart, tipska: die Baureihe
besedna vrsta Wortart
(besedila Textsorte, črk Schriftart, dajatve Leistungsart, denarja Geldsorte, drevja Baumart, energije Energieart, gorstva Gebirgsart, izstrelka [Geschoßart] Geschossart, kamnine Gesteinsart, kave Kaffeesorte, kazni Strafart, kruha Brotsorte, lesa Holzart, lova Jagdart, mesa Fleischsorte, oboka Gewölbeform, orhideje Orchideenart, palme Palmenart, papirja Papiersorte, peska Sandart, rime Reimart, stavka Satzart, stekla Glasart, trave Grasart, vina Weinsorte, zavarovanja Versicherungsart, zelenjave Gemüseart, žita Getreidesorte, Getreideart)
… iz več vrst … Misch-
(kruh iz več vrst moke das Mischbrot)
dveh/treh/ sedmih … vrst -fältig, -erlei
(dveh zweierlei, obeh beiderlei, sedmih siebenerlei, treh dreifältig, dreierlei …)
vseh vrst aller Art, allerart
druge vrste andersartig
iste vrste artgleich, einerlei, gleichartig
neke vrste eine Art (von)
razne vrste vielerlei
take vrste derart
biti čisto druge vrste ganz anders sein, (ganz) anders geartet sein
štedilnik za vse vrste plina der Allgasherd

vrst|a² ženski spol (-e …) biologija die Art, die Spezies
izhodiščna vrsta Stammart
karakteristična vrsta Charakterart
sorodna vrsta Schwesterart
vodilna/karakteristična vrsta Leitart
značilna vrsta Kennart
rastlinska vrsta Pflanzenart
živalska vrsta Tierart
vrsta ptic Vogelart
nastajanje vrst die Artbildung
vrsta, ki je ušla iz kulture der Kulturflüchter
obsegajoč mnogo vrst artenreich
specifičen za vrsto artspezifisch

vrtin|ec moški spol (-ca …) fizika der Wirbel; v vodi: der Strudel, der Neer, der Malstrom
peščen vrtinec die Sandhose
vrtinec vetra die Landhose, die Wettersäule
zračni vrtinec Luftwirbel, die Windhose
rep iz vrtincev letalstvo die Wirbelstraße

vŕv rope; cord

vŕv za perilo clothesline
vŕv za obešanje (kazen) halter; the rope
vŕvi pl okoli ringa šport the ropes
izdelovalec vŕvi ropemaker
lestev iz vŕvi rope ladder
plesalec, -lka na vŕvi rope dancer
tovarna vŕvi rope factory
vlečenje vŕvi (igra) tug-of-war, pl tugs-of-war
vŕv za preskakovanje (otroška igra) skipping-rope
oddeliti, izpreti gledalce z vŕvjo to rope off spectators
hoditi po napeti vŕv nad globokim prepadom to walk (oziroma to be walking) the (oziroma a) tightrope over a very deep precipice
ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil speak not of rope where a man has hanged himself
peljati, voditi na vŕvi to lead by a halter
pritrditi, zvezati z vŕvjo to cord, to rope (up)
preskakovati vŕv, skakati čez vŕv (otroška igra) to skip (a skipping-rope)

vŕv (-í) f

1. corda, fune, spago; cavo:
prerezati, razplesti vrv tagliare, snodare la corda
zvezati z vrvjo legare, assicurare con una corda
odvezati vrv sciogliere, slegare la corda
jeklena, konopljena vrv, vrv iz najlona corda di acciaio, di canapa, di nylon
plezalna vrv corda da roccia, da montagna
plesalec po vrvi funambolo

2. bot. (vitica; steblo) viticcio; gambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zadrgniti si vrv okrog vratu mettersi la corda al collo, mettersi nei pasticci
navt. jadrovodna vrv scotta
teh. nosilna, vlečna vrv (pri žičnici) cavo portante e traente (della funivia)
navt. pritezna, privezna vrv cavo di manovra, ormeggio
alp. pritrjena vrv cavo fisso
navt. vrvi cordame
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
zdravje po niti gor, po vrvi dol il male viene a carrate e va via a once

vŕvica (-e) f dem. od vrv cordicella, funicella; spago; filo; cavo:
konopljena, plastična vrvica funicella di canapa, di plastica
vrvica iz najlona cordicella di nylon
klobčič vrvice un gomitolo di spago
elektr. priključna vrvica cavo (di attacco)
vžigalna vrvica miccia
šport. ciljna vrvica il filo del traguardo
navt. vrvica (za vezanje) strafilaggio
rib. vrvica za trnek (navita na plutovino) correntina
voditi psa na vrvici tenere il cane al guinzaglio
publ. prerezati vrvico (ob otvoritvi) inaugurare (col taglio del nastro)
pren. držati, imeti na vrvici tenere al guinzaglio qcn.

vrvráti (-ám) imperf.

1. gorgogliare, zampillare

2. procedere, avanzare; brusire:
pren. iz njega je vrvrala jeza ribolliva di rabbia

vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
vstajati izza mize alzarsi da tavola
vstajati iz postelje alzarsi dal letto

2. vstajati od interrompere, abbandonare:
vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

3. levarsi, sollevarsi:
izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

5. pren. risuscitare, risorgere:
vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

6. pren. insorgere, ribellarsi:
tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

7. rel.
vstati od mrtvih risorgere
Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
vstati z levo nogo alzarsi di malumore
vstati na pot andarsene
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca

vsta|ti (-nem) vstajati

1. iz postelje: aufstehen
vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
(dvigniti se) sich erheben (tudi figurativno)

2. (postaviti se na noge) aufstehen, aufkommen, auf die Beine kommen; od mize/obeda: vom Tisch aufstehen
pomagati vstati komu (jemandem) emporhelfen

3. od mrtvih ipd.: auferstehen
vstati iz ruševin wiedererstehen
vstati kot feniks iz pepela wie ein Phönix aus der Asche steigen

vstáti to rise, to get up, to rise to one's feet, to stand up

zgodaj vstáti to get up early, to rise with the sun
z levo nogo vstáti (figurativno) to get out of bed (on) the wrong side
vstáti (iz postelje) po bolezni to recover (from a sickness)
vstáti od mize (po obedu itd.) to rise from table, to leave the table
nihče še ni vstal (iz postelje zjutraj ipd.) nobody is stirring yet
vsi so vstali, ko so zaigrali marseljezo (internacionalo) every one rose to his feet when the Marseillaise (the Internationale) was played

vulkan samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ vulkán, tűzhányóObenem je eden najbolj aktivnih vulkanov na svetu, saj pride do izbruhov vsakih šest do sedem let. ▸ Egyben pedig az egyik legaktívabb tűzhányó a világon, hiszen hat-hét évente kitör.
Ko na Havajih izbruhne vulkan, to ljudi zbliža. ▸ Amikor Hawaiiban kitör a vulkán, az emberek közelebb kerülnek egymáshoz.
Sopomenke: ognjenik
Povezane iztočnice: podmorski vulkan, podvodni vulkan, ščitasti vulkan

2. (nekaj silovitega) ▸ tűzhányó, vulkánČeprav je navzven tiha, je pravi vulkan. ▸ Bár külsőre nyugodt, valóságos vulkán rejtőzik benne.
Igralec, ki navzven deluje mirno, skriva v sebi pravi vulkan čustev. ▸ A színész külsőre nyugodt, bensőjében azonban érzelmek tűzhányója rejlik.

vulva samostalnik
anatomija (žensko spolovilo) ▸ vulva

vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!

4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto

vzeti¹ [é] (vzamem) jemati

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, proč wegnehmen, s seboj mitnehmen); tudi pravo an sich nehmen; iz kartona, paketa: auspacken, (einer Packung …) entnehmen
vzeti dopust Urlaub nehmen, sich beurlauben lassen, sich freistellen lassen
vzeti iz obtoka denar ipd.: einziehen, außer Kurs setzen
vzeti iz okvira aus dem Rahmen nehmen, ausrahmen
vzeti iz plenic auswickeln
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen, vozilo: außer Dienst stellen
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
vzeti na svoja pleča krivdo ipd.: auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
vzeti nase krivdo ipd.: auf sich nehmen, auf seine eigene Kappe nehmen, dolgotrajne preiskave ipd.: auf sich nehmen, sich (Untersuchungen) unterziehen
vzeti posojilo eine Anleihe nehmen, na kaj: eine Anleihe nehmen auf, (etwas) belehnen
vzeti s seboj v grob mit ins Grab nehmen
vzeti v hrambo in Verwahrung nehmen
vzeti v komisijsko prodajo in Kommission nehmen
vzeti v najem mieten, anmieten
vzeti v račun (etwas) in Rechnung nehmen, kot staro za novo: in Zahlung nehmen
vzeti v rejo otroka: in Pflege nehmen
vzeti v službo koga (jemanden) anstellen
vzeti v sredo in die Mitte nehmen
vzeti v zakup (etwas) pachten, in Pacht nehmen, figurativno in Kauf nehmen
vzeti v zaščito in Schutz nehmen
vzeti zalet anlaufen, Schwung holen

2. zdravila: nehmen, einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
vzeti kri eine Blutprobe nehmen/entnehmen
vzeti vzorec eine Probe nehmen/entnehmen, ein Muster nehmen/entnehmen

3.
vzeti podkupnino Schmiergeld einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno nehmen, rauben (spanec den Schlaf)
vzeti čas Zeit rauben, Zeit kosten, veliko časa: zeitraubend sein
vzeti čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
vzeti dar govora (jemandem) die Rede verschlagen
vzeti iluzije komu (jemandem) die Illusionen rauben
vzeti moči bolezen: an den Kräften zehren
vzeti sapo (jemandem) den Atem verschlagen
vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
vzeti veselje do komu (jemandem etwas) vermiesen/verleiden, (jemandem) alle/die Freude nehmen
vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
vzeti si življenje sich das Leben nehmen, sich umbringen

5.
figurativno vzeti besedo komu (jemandem) das Wort nehmen
vzeti besedo iz ust komu (jemandem) das Wort aus dem Mund nehmen, (jemandem) aus dem Herzen sprechen
vzeti si k srcu nasvet: beherzigen, (biti žalosten) sich (etwas) zum Herzen nehmen
vzeti kot (sprejemati) nehmen als, (sprijazniti se) (etwas) hinnehmen
vzeti na muho (jemanden) aufs Korn nehmen/ins Visier nehmen
vzeti ost čemu (einer Sache) die Spitze nehmen, den Stachel nehmen
vzeti pod drobnogled unter die Lupe nehmen
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
vzeti pravico v lastne roke Selbstjustiz üben
vzeti resno ernst/wichtig nehmen
ne vzeti resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen, koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
vzeti v misel in Betracht ziehen
vzeti v poštev berücksichtigen
vzeti v precep koga (jemanden) in die Schraube nehmen
vzeti si za zgled koga: sich (jemanden) zum Vorbild nehmen
vzeti za zlo (jemandem etwas) verdenken

6.
vzeti nedovoljena poživila dopen
vzeti mamila fixen
vzeti kokain koksen

7. za moža/ženo: heiraten, ehelichen

8.
vzemimo, da … vorausgesetzt, [daß] dass …, angenommen, [daß] dass …

9.
figurativno kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren
| ➞ → jemati¹

vzéti prendre ; (sprejeti) recevoir, accepter ; (odvzeti) ôter, enlever, retirer

vzeti iz tirer de, prélever sur
vzeti nase assumer quelque chose, prendre quelque chose sur soi, endosser quelque chose, se charger de quelque chose
vzeti s seboj prendre avec soi, emmener, emporter
vzeti narazen défaire, démonter, décomposer
vzeti nazaj reprendre, retirer, rétracter, se dédire de, se désister de
vzeti si čas prendre son temps
vzeti dopust prendre un congé
konec vzeti périr, succomber
vzeti mero prendre la mesure de
vzeti koga v službo engager quelqu'un, prendre quelqu'un à son service
vzeti s silo prendre quelque chose de force
vzeti si kaj k srcu prendre quelque chose à cœur
vzeti za svojega adopter (un enfant)
vzeti za zlo prendre en mauvaise part
vzeti kaj na znanje prendre connaissance (ali note, acte) de quelque chose
vzeti za ženo, za moža épouser quelqu'un, se marier avec quelqu'un
vzeti slovo prendre congé
izpred nosa kaj vzeti (familiarno) chiper (ali souffler) quelque chose au nez (ali à la barbe) de quelqu'un
vzemimo, da… admettons que…, supposons que…, à supposer que…
resno (tragično) vzeti prendre au sérieux (au tragique)
kakor se vzame c'est selon, ça dépend
za zgled si vzeti koga prendre quelqu'un pour modèle, prendre modèle sur quelqu'un, se modeler sur quelqu'un
življenje si vzeti se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours

vzéti (vzámem)

A) perf.

1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare

6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

8. farm. prendere (una medicina)

9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto

vzéti tomar ; (sprejeti) recibir, aceptar

vzeti iz sacar
vzeti s seboj llevar consigo; (odvzeti) quitar, retirar
narazen vzeti descomponer
vzeti kaj nase tomar sobre sí a/c, tomar a su cargo, encargarse de a/c; tomar por su cuenta a/c; asumir la responsabilidad de a/c
vzeti kaj zase tomar para sí a/c
vzeti koga k sebi (v hišo) recoger a alg en su casa, dar asilo a alg
vzeti si čas tomarse tiempo
vzeti mero tomar medida
vzeti dopust tomar vacaciones
vzeti v posest tomar posesión de, (s silo) apoderarse de
vzeti na ladjo, na krov tomar a bordo
vzeti koga v službo tomar a alg a su servicio
resno vzeti tomar en serio
tragično vzeti tomar por lo trágico
vzeti slovo od koga despedirse de alg
kakor se vzame según se tome; según (y cómo); depende
vzemimo, da ... supongamos que...
ne si pustiti vzeti, da ... insistir en (nedoločnik)
tega si ne pustim vzeti nadie me privará de hacerlo, no permiteré que se me impida
vzeti koga v zaščito tomar a alg bajo su protección
vzeti v shrambo tomar en depósito
vzeti za šalo tomar a risa (ali en broma)
s silo vzeti arrebatar, tomar por la fuerza
vzeti si kaj k srcu tomar a pecho a/c
vzeti si trud za ... tomarse la molestía de (nedoločnik)
vzeti kaj na znanje quedar enterado de a/c; tomar nota de a/c
vzeti na zapisnik hacer constar en acta (kaj a/c)
to delo vzame (jemlje) mnogo časa este trabajo exige (ali requiere ali lleva) mucho tiempo
vzeti v zakup, najem tomar en arriendo, arrendar
vzeti si koga za vzor tomar ejemplo de alg
vzeti zalet tomar carrerilla
vzeti si življenje quitarse la vida, suicidarse, matarse, poner fin a sus días
vzeti kaj iz žepa (iz obleke) sacar a/c del bolsillo
vzeti za zlo (zameriti) tomar a mal
vzeti za ženo tomar por esposa
vzeti se (poročiti se) maridar

vzgoj|a² [ó] ženski spol (-e …) rastlin: die Anzucht, die Kultur (v rastlinjaku Treibhauskultur)
iz lastne vzgoje selbstgezogen

vzkipéti (-ím) | vzkipévati (-am) perf., imperf.

1. ribollire

2. esplodere, erompere, prorompere:
iz ust so mu vzkipele obtožujoče besede dalla sua bocca proruppero parole di accusa

3. pren. irritarsi, andare in furia:
kri mu je vzkipela montò su tutte le furie
pren. pogovor je vzkipel v prepir il dialogo trascese in lite
pren. vzkipeti od jeze inalberarsi, perdere le staffe