Franja

rogòžnjača ž
1. kar je narejeno iz rogoza: torba rogožnjača
2. zool. bičja trstnica

rohart [rɔar] masculin slonova kost iz mroževih okel in iz zob povodnega konja

Rohkostsalat, der, solata iz surove zelenjave/surovega sadja

Rohrstuhl, der, stol iz bambusa, pleten stol

rohseiden iz surove svile

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

Romanfigur, die, lik iz romana

Romangestalt, die, lik iz romana

rondel moški spol rondel, pesem iz 13 stihov; figurativno kup, jata (ptic)

root² [ru:t]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
globoko posaditi, vsaditi, ukoreniniti; vcepiti, vliti; ukopati, pribiti, prikovati koga (kot s korenino)

2. neprehodni glagol
ukoreniniti se

obedience rooted in fear pokorščina, ki je osnovana na strahu
terror rooted him to the ground strah ga je ukopal (prikoval) v tla
to stand rooted to the spot biti, stati kot v zemljo ukopan
to root out (up) izruvati, izpuliti, izkoreniniti, uničiti, iztrebiti

3. pridevnik
sestavljen iz korenin; korenski
figurativno osnoven

root extraction matematika korenjenje
root idea osnovna misel (ideja)

rooty¹ [rú:ti] pridevnik
poln korenin, koreninast, podoben korenini, sestavljen iz korenin

rope-ladder [róuplædə] samostalnik
lestev iz vrvi

rosāceus 3 (rosa) rožen, iz rož narejen (izdelan, pripravljen): corona Plin., rosaceum oleum in subst. rosāceum -eī, n rožno olje: Plin.

rosārius 3 (rosa) rožen, iz rož narejen (izdelan, pripravljen): cena Suet., absorptio Ap. rožna pijača, venenum Ap. zaužitje oleandra, ki so ga imeli za strupeno rastlino, auxilium Ap. iz uživanja rož; subst. rosārium -iī, n živíca (živa meja) iz rož, rožni vrt, rožnjak: Col., O., V., Pr.

rosētum -ī, n (rosa) živíca iz rožnega grmovja, rožni vrt, rožnjak, rožnik: Pall. idr., lenta salix quantum pallenti cedit olivae, puniceis humilis quantum saliunca rosetis V., Ligures favete campi, Veneti favete montes, subitisque se rosetis vestiat Alpinus apex Cl., lilia ceu niteant rutilis commixta rosetis Cl., ac ni rosetis purpuraret culmina Aurora M., furtis modo allubescat et clam roseta parvae liliaque det papillae M.

roseus¹ 3 (rosa)

1. rožen, iz rož narejen, rožast: strophium V., vinculum Sen., corona Ap., ripa Cl., rosae purpureae odoris rosei, floris aurei Vop.

2. meton. rožnat, rožnate barve, rožnatordeč, rožnatobarven: color, pannus Plin., fucus Cat., rubor O., quadrigae, bigae V.; pesn.
a) kot pridevek znanilcem dneva: dea rosea O. = Aurora, roseus Eous Pr. = Lucifer, Phoebus V.
b) zaznamujoč mladeniško svežino in lepoto telesa ali njegovih posameznih delov: labella Cat., os O., V., cervix V., H., genae V.

rotgolden iz rdečega zlata

rotin [rɔtɛ̃] masculin

1. botanique steblo indijske palme, iz katerega delajo stole ipd.

2. sold (5 stotink franka)

n'avoir plus un rotin (populaire) niti počenega dinarja ne več imeti

roupie [rupi] féminin

1. rupija (denarna enota v Indiji itd.)

2. vieilli kapljica iz nosu; (familier)

ce n'est pas de la roupie de singe, de sansonnet to je dobra, važna stvar, velike vrednosti

rouse¹ [ráuz]

1. prehodni glagol
zbuditi (from, out of iz)
vzpodbuditi (to k)
vznemiriti, razdražiti; zbuditi zanimanje; dvigniti (preplašiti, prepoditi) (divjačino); premešati, pretresti (tekočino); podpihovati (ogenj); razplamteti, vzburkati (strast itd.)
neprehodni glagol
zbuditi se, predramiti se; zdrzniti se, trzniti, planiti kvišku; priti iz otopelosti, oživeti

to rouse s.o.'s bile figurativno razjeziti koga
to rouse the sleeping lion figurativno nakopati si nevšečnosti zaradi neprevidne pobude
to rouse s.o. out of (up from) bed dvigniti, vreči koga iz postelje
to rouse up zbuditi (se) iz mrtvila, postati aktiven

2. samostalnik
zbujenje; zdramljenje; prestrašitev
vojska znak (s trobento, bobnom) za zbujanje (vstajanje); budnica