Franja

teríščen (-čna -o) adj. del locale di scotolatura

teritoriálen (-lna -o) adj.

1. (ozemeljski) del territorio, territoriale:
teritorialna nedotakljivost integrità del territorio nazionale

2. (področen, območen) zonale, per zona:
teritorialni sistem preskrbe sistema di approvvigionamento zonale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. teritorialne vode acque territoriali
voj., hist. teritorialna obramba difesa territoriale (nelle repubbliche della ex Jugoslavia)
teritorialno načelo territorialità

tèrkija ž (t. terki)
1. konjenikova prtljaga, plašč, odeja, ipd., zvita in privezana k sedelnemu glaviču, tudi jermenje, s katerim je prtljaga privezana: svi su bili u potpunoj opremi, sa kabanicama u terkiji; cela oprema na kulašu beše gospodska, i sedlo, i uzde i terkije
2. del stare ženske noše, štirje ozki jermenčki kot del pasu, na jermenčkih so se nosili nož zaklepček, ključi in drugi predmeti vsakdanje uporabe
3. jermenček na opanku: s opanka visio mu komadić terkije

terminálen (-lna -o) adj.

1. di, del terminale

2. (končen)
terminalna postaja capolinea

3. bot. terminale:
terminalni poganjek germoglio terminale

4. med. terminale:
terminalni stadij bolezni stadio terminale della malattia

termométrski (-a -o) adj. termometrico, del termometro:
termometrska lestvica scala termometrica

terrasse [tɛras] féminin terasa; ravna streha; del kavarne, restavracije, ki zavzema prostor na pločniku

en terrasse, à terrasses v terasah
voulez-vous vous mettre à la, en terrasse, ou à l'intérieur? hočete mesto zunaj ali v notranjosti (kavarne, restavracije)?

tertius 3, voc. tertī (Gell.) (iz *tritīos, *tritius = gr. τρίτος = got. þridja = sl. tretji = stvnem. dritho = nem. dritter) tretji: consulatus Plin. iun., tertio quoque verbo Ci., tertio quoque die Cels. vsakokrat na tretji dan, vsak tretji dan = dan za dnem, ante horam tertiam noctis non descedit Ci. = pred deveto uro zvečer, tertiā fere vigiliā exacta Ci. okoli treh ponoči, nudius tertius Ci. „danes je tretji dan“ = predvčerajšnjim, utrum 'diem tertium' an 'perendinum' dici oporteret Ci. pojutrišnjem, tertius e nobis O. eden izmed nas treh, tertia Saturnia Ci. tretji dan Saturnovega praznika, tertius decimus 3 (pisano tudi tertiusdecimus 3) Ci., Col., Plin., T., Cels. idr. trinajsti, a. d. XIII (tertium decimum) Cal. Februarias Ci., tertia pars C. tretjina; toda: qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. gledališki igralec, ki igra drugo ali tretjo vlogo = devteragonist ali tritagonist; pesn.: ab Iove tertius Aiax O. tretje koleno, pravnuk, tertia numina O. podzemeljska božanstva, božanstva podzemlja, tertia regna O. podzemlje; subst.

1. tertius -iī, m
a) (sc. dies) tretji (dan): tertio Calendas Maias Col.; tako tudi: tertio decimo (sc. die) Calendas Augustas Col.
b) (sc. liber): in tertio georgicorum Aus.

2. tertia -ae, f
a) (sc. pars), nav. pl. tertiae (sc. partes) tretji del, tretjina: Col., Plin.
b) tretja vloga: Plin.
c) (sc. hora) tretja ura: Fr. — Od tod adv.

1. acc. sg. n. tertium tretjič, v tretje, tretjikrat: Ca. fr., Col., Plin., Front., Gell. idr., consulem creari tertium L., mori consulem tertium oportuit L. ki je tretjič konzul, iaciat iterum ac tertium Ci.

2. abl. sg. n tertiō
a) tretjič = v tretje, tretjikrat: Ter., N., Varr. ap. Gell., Cu., Cels., Vell., Val. Max., Eutr., Lamp. idr., tertio pecuniam dedit Ci., tertio consulem designatum rogari, tertio consules esse Plin. iun., ille iterum, ille tertio auctionibus factis … Ci., iterum ac tertio nominavi Ci.
b) tretjič = kot tretje, na tretjem mestu: Varr., Lamp., H. idr., haec spectans, quo minore … , simul uti … , tertio ut … C. — Kot nom. propr. Tertius -iī, m in Tertia -ae, f (sc. filius, filia) Têrcij, Têrcija (= tretji sin, tretja hči v družini); ime kakor Secundus, Quintus, Sextus); sarkast. v dvoumni besedni igri o Serviliji, Cezarjevi ljubici: Tertiā deductā Ci. ap. Macr., Suet. = a) ko je bila Tercija ugrabljena (speljana) in b) ko je bila tretjina odtegnjena.

ter-uncius (starejše pisano terr-uncius) -iī, m (ter in uncia) tri unče (uncije) ali tri dvanajstine = ena četrtina asa ali kake dvanajstdelne celote

1. kot novec četrt (četrtin(k)a) asa, tretják, troják, starejše (sl.) „vinar“, „belič“: Varr., Plin. idr., terruncium nego sumptūs factum Ci., ne terruncius quidem Ci., neque ridiculos iam terrunci faciunt Pl. se ne zmenijo zanje, teruncium adicere Croesi pecuniae Ci. četrt asa (tretjaka, trojaka) dodati Krojzovemu denarju = „ nositi posodo k lončarju“, „ nositi drva v gozd“, (prim. lat. ligna in silvas ferre, gr. γλαῦκ' εἰς Ἀϑήνας (sc. φέρειν)).

2. četrti del, četrtin(k)a dediščine: Curius me facit ex teruncio (sc. heredem) Ci. ep.

tesánje (-a) n les. dirozzamento, sgrossamento del legno

tesárjenje (-a) n carpenteria, lavoro del carpentiere

tesárski (-a -o) adj. del carpentiere, dei carpentieri; di carpenteria

tēsta -ae, f (po eni razlagi sor. s texere, po drugi iz *tersta: torrēre (prim. terra in torreō))

1. najrazličnejša lončena (glinasta, glinena) posoda (vrč, skleda, lonec, steklenica, urna, svečnik ipd.): Corn., Tib., Plin. idr., quo semel est imbuta recens servabit odorem testa diu H., vinum testa conditum H. v lončenem vrču, testā ardente scintillat oleum V. v lončeni svetilki, mihi fundat avitum testa merum O. steklenica; pogosto steklenica za olje: Mart.; accipiat manes parvula testa meos Pr. pepelnik, fervens testa Sen. ph. posoda za peko kruha (kruhopeko), iuncta testa viae Mart. (po)nočna posoda, „kahla“.

2. črepinja: Pr., Iuv., T. idr., mensae erat pes tertius impar; testa parem fecit O. podložena črepinja jo je izenačila, fulcitur testā mensa Mart. (sc. lapides) rumpuntur in testas Plin. se razdrobijo na kosce; kot prevod gr. ὄστρακον glasovalna črepinja: testarum suffragia (= gr. ὀστρακισμός) N. glasovanje s črepinjami, črepinjska sodba, ostrakizem.

3. opeka, zidak: Ca., Varr., Ci., Aus. idr., testa trita Plin. ali samo testa Vitr. stolčena, zmleta opeka; meton.
a) opekasta pega, pega opekaste barve na obrazu: Plin.
b) pl. testae ploskanje z rokami kakor z opekami, posnemanje opek s ploskanjem: e plebe robustissimae iuventutis undique elegit, qui divisi in factiones plausuum genera condiscerent — bombos et imbrices et testas vocabant Suet.

4. metaf.
a) (školjčna) lupina: Varr., Plin., Cael., genera beluarum nativis testis ad saxa inhaerentium Ci.; meton. lupinar, školjka: non omne mare est generosae fertile testae H.
b) pesn. α) krovna plošča, ledena skorja: lubricaque inmotas testa (po novejših izdajah crusta) premebat aquas O. β) lobanja: Aus., Cael., Prud.
c) kostni kos (del), del kosti: Cels.

testata f

1. zgornji, skrajni del; čelo:
le testate del canapè naslonjali kanapeja
la testata del carro čelo voza
la testata di una colonna čelna stran stebra
la testata del letto posteljno zglavje
testata della valle gornji del doline

2. publ.
testata del giornale naslov časopisa; ekst. časopis

3. voj. glava:
missili a testata nucleare rakete z atomsko glavo

4. udarec z glavo

5. šport udarec z glavo

tésten (-tna -o) adj. del test; dei, di test; di collaudo:
testna vprašanja domande di un test
testna baterija batteria di test
testni postopek metodo del test
testni pilot, voznik pilota collaudatore

testíren (-rna -o) adj. del test, per test; di, per collaudo; di collaudatore

tête [tɛt] féminin glava; figuré duh, razum; odločnost; trdnost; trdna volja; hladnokrvnost, prisebnost; trdovratnost, trma; oseba; skrajni (z)gornji del; konica; začetek; vrh, krošnja (drevesa); naslovna stran (knjige); sprednja stran (kovanca); uvodnik (v časniku)

à la tête na čelu
à tête reposée premišljeno
de tête na pamet; iz glave
de la tête aux pieds od glave do nog
en tête de na čelu, zgoraj, na vrhu
en tête de la liste na začetku seznama
(en) tête à tête med štirimi očmi
être en tête à tête avec quelqu'un biti na samem s kom
la tête la première na glavo, z glavo naprej, figuré na vrat na nos
la tête basse s povešeno glavo, slepo
la tête haute z glavo pokonci, ponosno
par tête na glavo, na osebo
tête à droite! glej desno!
autant de têtes, autant d'avis kolikor glav, toliko mnenj
article masculin de tête uvodnik
coup masculin de tête nepremišljeno dejanje, neumnost
forte tête samovoljen človek
histoire féminin sans queue ni tête zgodba brez repa in glave
homme masculin de tête sposoben, odločen, pameten človek
mal masculin de tête glavobol
mauvaise tête rogovilež
voix féminin de tête oster, rezek glas
tête atomique atomska glava (pri raketi)
tête baissée s povešeno glavo, slepo
tête folle prenapetež
tête légère lahkomiselnež
tête de ligne izhodiščna, začetna postaja
tête de linotte lahkomiseln človek
tête du lit vzglavje pri postelji
têtes pluriel de moineaux (figuré) premog orehovec
tête de mort mrtvaška glava
tête de pont (militaire) mostišče
avoir une petite tête biti malo inteligenten
avoir une grosse tête (familier) biti preobremenjen z delom
c'est une grosse tête! to je brihtna glava!
avoir de la tête, une bonne tête (familier) biti pametna glavica
avoir la tête froide biti miren
avoir la tête chaude biti vročekrven, hitro se razjeziti
avoir (toute) sa tête biti pri (polni) pameti
avoir mal à la tête imeti glavobol
avoir la tête dure imeti trdo glavo, težko razumeti
je n'ai plus son nom en tête ne spomnim se več njegovega imena
avoir une idée derrière la tête imeti nekaj za bregom, imeti skrivne namene
avoir une tête de cochon, de mule biti trmast, svojeglav
n'avoir rien de plus grave dans la tête ne imeti boljšega posla
avoir une tête sans cervelle, une tête en l'air, une tête de linotte biti lahkomiseln
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, ujeziti se
avoir la tête lourde imeti težko glavo
en avoir par-dessus la tête (familier) imeti vsega čez glavo dovoij; biti do grla sit
se casser, se creuser la tête ubijati si glavo
donner tête baissée dans quelque chose (figuré) naivno, neprevidno iti v past
donner de la tête contre les murs, en mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
être en tête à tête avec quelqu'un biti s kom na samem, med štirimi očmi
être tête nue biti razoglav
être la tête de Turc, servir de tête de Turc biti neprestano v posmeh, biti izpostavljen šalam
faire la tête (populaire) napraviti kisel obraz; namrdniti se; kujati se
il est tête en l'air on je lahkomiseln
faire une tête biti ves začuden, osupel, besen
faire une tête de six pieds de long biti čemeren, žalosten
n'en faire qu'à sa tête narediti vse po svoji glavi
je donnerais, je mettrais ma tête à couper que ... glavo stavim, da ...
se jeter à la tête de quelqu'un pasti komu okoli vratu
c'est à se jeter la tête contre les murs človek bi kar pobesnel
jurer sur la tête de ses enfants priseči pri glavi svojih otrok
laver la tête à quelqu'un (figuré) ošteti, ozmerjati koga
mettre, fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un s težavo, komaj komu kaj v glavo vbiti, razložiti
mettre à prix la tête de quelqu'un razpisati nagrado na glavo kake osebe
se mettre à la tête stopiti, postaviti se na čelo
se mettre dans la tête v glavo si vbiti
se mettre martel en tête delati si skrbi
monter, porter à la tête stopiti, iti v glavo
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga, zbijati šale s kom
perdre la tête izgubiti glavo
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
prendre la tête prevzeti vodstvo, postaviti se ria čelo
risquer sa tête tvegati glavo, življenje
rompre, casser la tête à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa, nadlegovati koga
vous en répondez sur votre tête s svojo glavo jamčite za to
je ne sais pas oû donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
tenir tête protiviti se, upirati se, postaviti se po robu
tenir la tête de sa classe biti prvi v svojem razredu
la tête me tourne v glavi, vse se mi vrti
(faire) tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
il est tombé sur la tête (figuré) na glavo je padel, prismojen je

tetto m

1. streha, krov:
tetto a due, a quattro spioventi dvokapna, štirikapna streha
tetto a capanna, a cupola, piana, a padiglione šotorasta, kupolna, ravna streha, streha na zatrep
stanze a tetto mansardne sobe
aver messo il tetto ne rasti več
predicare sui tetti pren. javno razglasiti, na veliki zvon obesiti

2. ekst. streha, hiša, dom:
il tetto natio rojstna hiša
non avere né pane né tetto tolči revščino
restare senza tetto ostati brez strehe nad glavo

3. ekst. streha; najvišji del:
il tetto dell'automobile streha avtomobila
il tetto del mondo streha sveta, najvišja gora

4. pren. plafon

5. alpin. skalnata polica:
il tetto del giro pren. šport najvišja točka kolesarske dirke

6. mont. krovnina

Textteil, der, tekstovni del, glavno besedilo

težáštvo (-a) n

1. vita, condizione del manovale, del bracciante; manovalanza; bracciantato

2. sfacchinata

thème [tɛm] masculin téma, predmet, snov; musique motiv; naloga, (v šoli) prevod iz materinščine v tuj jezik; grammaire nespremenljivi del besede, osnova

thème oral, écrit ustni, pismeni prevod v tuj jezik
thème verbal glagolsko deblo
(familier) un fort en thème zelo dober učenec; péjoratif marljiv, a malo nadarjen učenec (v prevajanju v tuj jezik)
faire un thème latin napraviti prevod v latinščino