Franja

ἀπο-λείπω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν določeno je, pričakovati je da, ἀπολείπεται σαββατισμός prihranjen je dan počitka.

ἄ-πρᾱτος 2 (πιπράσκω) (še) neprodan.

ἀ-προσδεής 2 kdor ne potrebuje še česa k čemu τινός, kdor zadostuje sam sebi.

ἄ-πῠρος 2 (πῦρ) 1. ep. ki še ni bil v ognju, nerabljen, nov. 2. ki ni bil v ognju napravljen, brez ognja, nekuhan, nestopljen, χρυσός čisto, suho zlato.

ἄ-στειπτος 2 (στείβω) poet. nepohojen od τινί; kamor še nihče ni stopil.

ἄ-τοκος 2 nerodoviten, ki še ni porodila.

αὖος 2 [Et. iz sauso-s, slov. suh, lat. sūdus iz susodos; gršk. še αὐστηρός] ep. 1. posušen, suh; o glasu: zamolkel. 2. ubog, siromašen.

αὐτο-νυχῑ́ (νύξ) adv. ep. še isto noč.

αὔτως, poet. tudi αὕτως adv. [Et. kor. aw(e), lat. ve, n. pr. vē-cors, brez-umen; lat. au, n. pr. au-fero; slov. u, n. pr. u-bežati; gršk. še αὔσιος, nem. öde (got. autheis), ἐτός, ἐτώσιος istega pomena] 1. na isti način, takisto, ὡς δ' αὔτως takisto pa, ravno tako, še zmerom tako, še ravno tako, αὔτως ὥς prav tako, kakor. 2. zgolj, samo, kar tako, tako nekako, καὶ αὔτως tudi sicer, že tako. 3. a) brez ovinkov, kar naravnost; b) zaman, brezuspešno, brez vzroka (z μάψ).

ἀ-ψηφοφόρητος 2 kdor še ni glasoval.

βρέφος, ους, τό [Et. iz g^wrebh-os, slov. žrebe, iz g^werbh-; sor. δελφύς] 1. spočetek, zametek, še nerojeno dete NT. 2. dete, otrok, mladič, žrebe; ἐκ βρέφεος izza mladih let; ἀπὸ βρέφους od mladih nog NT.

γαλα-θηνός 2 (θῆσθαι) ep. ion. kdor še sesa mleko, mlad, nežen.

γόνυ, τό [Et. γόνατος iz γόνϝατος; lat. genu; nem. Knie, stvn. kniu; gršk. še γνύξ, γνύπετος – gen. γόνατος itd., ep. ion. poet. γούνατος, ep. γουνός, γουνί, pl. γοῦνα] 1. koleno, γόνυ κάμπτω pripognem koleno, usedem se, τὰ γόνατα naročje, θεῶν ἐν γούνασι κεῖται odvisno je od sklepa bogov; γούνατα (ἀπο) λύω ubijem; ἐς γόνυ βάλλω πόλιν razrušim; γούνατα λύεται se šibe. 2. kolence (na bilki).

δεῖνα, ὁ, ἡ, τό [gen. δεῖνος, dat. δεῖνι, acc. δεῖνα, pl. δεῖνες, δείνων, δεῖνας] neki, nekdo; τὸ δεῖνα ah, da; še nekaj, še to.

δεύτερος 3 [Et. sor. z δεύομαι trpim pomanjkanje, zaostajam za, at. δέομαι, gl. δέω] 1. drugi (po številu, času in vrsti), naslednji, nadaljnji, poznejši, ἐμεῖο δεύτεροι za menoj, po moji smrti; δεύτερος αὐτός on in še eden, samodrug; δευτέρῳ ἔτει τούτων drugo leto potem; adv. (τὸ) δεύτερον = ἐκ δευτέρου NT drugikrat, drugič, zopet. 2. drugi (po vrednosti, dostojanstvu, činu), manjši, nižji, slabši; δεύτερος γίγνομαι dobim drugo darilo ali nagrado; οὐδενὸς δεύτερός εἰμι ne zaostanem za nobenim; τὰ δεύτερα = δευτερεῖα drugo darilo, druga nagrada; δεύτερα ἡγέομαι smatram za manj vredno, ni mi mar česa.

δή (gl. δέ) veznik 1. časovno (= ἤδη) a) že, πάλαι δή že zdavnaj, δὴ γάρ kajti že, καὶ δή tudi že, δή ποτε že enkrat; b) ravno, zdaj (pa), pravkar, δὴ τότε ravno tedaj, νῦν δή ravno sedaj; c) takoj, nemudoma; d) šele, νῦν δή = sedaj šele, δή ποτε vendar enkrat. 2. a) poudarja predstoječo besedo: seveda, kajpada, (za)res, gotovo, pač, ὅτι δή ker pač, καὶ δή zares, in celo, in na primer, οὐ δή gotovo ne, zares ne, εἰ δή če res, οὐ γὰρ δή kajti gotovo ne, καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, povrh pa še, δὲ καὶ δή pa že celo, τὲ … καὶ δή kakor … tako zlasti tudi; b) ravno, σὺ δή ravno ti; c) celo, prav, τότε δή prav tedaj; d) pri izpodbujanju: vendar, no, samo, λέγε δή povej no (vendar), μὴ δὴ ἔλπεο samo ne upaj, εἰ γὰρ δή da bi vendar; e) pri adi. in pron. πολὺς δή marsikateri, μόνος δή popolnoma sam. 3. sklepa ali povzema torej, namreč, zato, potemtakem, οὕτως δή kakor rečeno, ἄγε δή daj torej.

δια-σιωπάω neprestano molčim, molčim še vedno.

δι-ερεθίζω še bolj, zelo razdražim.

διπλάσιος 3, ion. διπλήσιος (gl. δι-πλόος) dvojen, dvojnat, dvakrat tolik (dolg ali širok), διπλάσιος ἤ še enkrat tako velik kot; τὸ διπλάσιον dvostroko (dvojno) število.

διπλῇ adv. dvakrat (še enkrat) toliko, εἴρηται na obeh straneh se je dobro povedalo, oba sta dobro povedala.