virgineus 3 (virgō)
1. device ali deklice tičoč se, devico ali deklico zadevajoč, devici ali deklici pripadajoč, devičen, devičin, deviški, devičji, dekličin, dekliški: Lucr., Sen. tr. idr., favilla O. grmada device, ara O. ali focus Pr. (sc. Vestae), vittae V., voltūs V. ali vultūs O., facies, forma O., sagitta (sc. Dianae) H., pudor V., Tib., rubor V., urnae (sc. Danaidum) Pr., gymnasium Pr. spartskih devic, domus (sc. Vestalium) Mart., volucres (= Harpyiae) O., aurum Mart. zlati venec (ki so ga dobivali zmagovalci pri igrah deviške Minerve), bellum Val. Fl. amazonska, sacra Petr. darovane od devic.
2. occ. k Devičnemu vodovodu sodeč, Devičnemu vodovodu pripadajoč, devičnovodovoden (gl. Aqua (aqua) Virgo pod virgo): aqua, liquor O. — Soobl. virginius 3: It.
Zadetki iskanja
- Virgīnia, gl. Vergīnia pod Vergīnius.
- vīscus1 -eris, n, sg. redek, nav. (in klas. le) pl. vīscera -um, n (etim. nepojasnjena beseda; morda iz indoev. kor.*u̯ei- viti; prim. vieō)
1. v sg. kos mesa; v pl. meso: Amm. idr., e visceribus sanguis exeat Ci., boum visceribus vesci Ci., viscera eorum apponit Ci., inhaesisset ea (sc. tunica) visceribus Ci., solida imponit taurorum viscera flammis V. (to mesto v svojem komentarju razlaga Serv.: non exta dicit, sed carnes); kolekt.: de putri viscere nascuntur apes O.; v besedni igri s pomenom pod št. 3: heu quantum scelus est in viscera viscera condi O. meso v trebuh.
2. meton. plemenito (prsno) drobovje, drobovina, drob, drobje (npr. pljuča, jetra, srce, čreva): haerentia viscere tela O. v srcu, v prsih, penetrant ad viscera morbi O., Tityos … viscere pascit aves Tib. z jetri, transversum (prepona) a visceribus intestina discernit Cels., adsiduus pulsus visceris Ps.-Q. (Decl.) srca.
3. sinekdoha nasploh drobovje, drobovina, drob, drobje = notranji organi človeškega in živalskega telesa: viscus omne Cels., cadavera rancenti iam viscere vermes exspirant Lucr., eiectat saniem permixtus viscere sanguis Lucan., prosiluit terrāque ferox sua viscera traxit O. svoja čreva, viscera spargere Sen. ph. svoja čreva raztresti na vse strani (o samomorilcu), demisso in viscera censu O. v želodec, v trebuh (prim. zgoraj pod št. 1: … in viscera viscera condi); o modih: Petr., Plin.; occ. materino telo, maternica: Dig., iam scilicet intra viscera Romanae conditor urbis eras O., quae nascendi quoque hanc fecerit legem, ut maiora animalia diutius visceribus parentis continerentur Q.
4. meton. pl. vīscera
a) meso = telesni plod, otrok (sin ali hči), dete, otroci: Val. Max. idr., quae visceribus veniebat belua ponto exsaturanda meis O., diripiunt avidae viscera nostra ferae O., nec dolor armasset contra sua viscera matrem O.; o očetu: accipit obsceno genitor sua viscera lecto O., Tereus … vescitur inque suam sua viscera (= Ityn) congerit alvum O., eripite viscera mea ex vinculis Cu.; pren. o svojih spisih: viscera sua flammis inicere Q.
b) ljubljenci: viscera magnarum domuum Iuv.
5. metaf.
a) srce, osrčje, notranjost, notranjščina, notrina, sredina, globina, globočina ipd.: viscera montis V., terrae O., telluris ima Sil., inhaeret in visceribus malum Ci., in medullis populi Romani ac visceribus Ci., periculum … erit inclusum penitus in venis atque in visceribus rei publicae Ci. v srcu, quae mihi in visceribus haerent Ci. ep. v globočini mojega srca, v trdnem spominu, haec … ex ipsis visceribus causae sumenda sunt Ci. iz jedra, tyrannus haerens visceribus nobilissimae civitatis L., neu patriae validas in viscera vertite vires V. zoper sodržavljane.
b) srce, „srčna kri“ = denarna sredstva, denar, novci, imetje, imetek, premoženje: pecunia erepta ex rei publicae visceribus Ci. državi izžet iz srca, viscera aerarii Ci., de visceribus tuis ac filii tui satisfacturus sis Ci. ep. iz … imetja, viscera nostra, tuae dilacerantur opes O., ex barbarorum visceribus alimenta congesta sunt Amm. iz shramb (skladišč, založnic). - visite [vizit] féminin obisk; obiskovalec; (zdravniški) pregled; ogled
visite d'un musée obisk, ogled muzeja
visite guidée obisk, ogled pod vodstvom, z vodnikom
visite-éclair zelo kratek obisk
visite de congé, de courtoisie poslovilni, vljudnostni obisk
visite de la douane, douanière carinski pregled
visite de cadavre mrliški ogled, obdukcija
carte féminin de visite vizitka
jour masculin de visite, heures féminin pluriel de visite dan, čas (ure) obiskov
visite des bagages pregled prtljage
visite à domicile zdravniški obisk na domu
visite médicale zdravniški pregled
être en visite chez quelqu'un biti pri kom na obisku
faire, rendre visite à quelqu'un obiskati koga, napraviti obisk pri kom
faire une visite de condoléances napraviti sožalen obisk
visite domiciliaire hišna preiskava
aller; passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled - visòk -ôka, -o high; (postava, rast) tall; (cena) high, dear; steep, stiff; (dvignjen) raised, elevated; (vzvišen) lofty
visòk, -ôka, -oa cena stiff price
visòk, -ôka, -oa družba high society
visòk, -ôka, -o čin high rank
visòk, -ôka, -oa globa heavy fine
visòk, -ôka, -oa igra playing for high stakes
visòk, -ôka, -oa kazen heavy penalty, severe punishment
prepovedano pod visòk, -ôka, -oo kaznijo prohibited under a heavy (ali a severe) penalty
visòk, -ôka, -oa politika high politics
visòk, -ôka, -oo poletje high summer
visòk, -ôka, -oa sezona high season
visòk, -ôka, -oega rodu high-born, of high birth
visòk, -ôka, -oa starost ripe old age
doživeti visòk, -ôka, -oo starost to live to a ripe old age
na visòk, -ôka, -oem severu in the far North
visòk, -ôka, -o krvni pritisk high blood pressure
področje visòk, -ôka, -oega pritiska high-pressure area
visòk, -ôka, -oa šola college
visòk, -ôka, -oa »živina« pogovorno big shot, big noise, big gun
visòk, -ôka, -oega stanú of high standing
imeti visòk, -ôka, -oo mnenje o to have a high opinion of, to think highly of (someone)
dobivati visòk, -ôka, -oe mezde, plače to get high wages
zavzemati visòk, -ôka, -oo mesto (položaj) to occupy a high position
on je visòk, -ôka, -oa »živina« (figurativno) he's a big noise - vista ženski spol vid; oči; pogled, pregled, razgled; sodna obravnava, hišna preiskava; namera, cilj
vista de águila orlovske oči
vista cansada daljnovidnost
vista de una causa sodna razprava, (pred)preiskava
vista corta kratkovidnost
letra (giro) a la vista menica na pokaz
punto de vista vidik, stališče
a vista vpričo; glede; pri roki, v bližini; pod nadzorstvom; trg na pokaz
a la vista takoj, na pokaz
a vista de ojo(s) na lastne oči; očitno
a vista de pájaro z viška; z višine
a vista perdida, a pérdida de vista nedogledno
a primera vista na prvi pogled
a simple vista s prostim očesom, na oko
de vista dejansko, resnično
de mucha vista pozornost zbujajoč, efekten
en vista (de) glede, kar se tiče; zaradi; na vidiku; vpričo
en vista de ello v takih okolnostih
en vista de que vpričo tega, da; ker
¡hasta la vista! na svidenje!
apartar la vista (fig) obraz proč odvrniti
bajar la vista (fig) v tla gledati
cantar de vista peti brez priprave
clavar (ali poner) la vista en pogled upreti v
conocer de vista na videz poznati
desviar la vista stran pogledati
estar a la vista biti na vidiku; paziti, varovati se; v oči pasti, jasen biti
hacer la vista gorda (fig) eno oko zatisniti; delati se, kot da ne vidimo
irse de vista izginiti iz vida
se me va la vista miglja mi pred očmi
¡márchate de mi vista! izgini mi izpred oči!
perderse de vista (fig) biti zelo prebrisan
pasar la vista por la carta bežno prebrati pismo
saltar a la vista v oči pasti
tener vista dobro izgledati, se prilegati
torcer la vista (fig) oči zavijati
vistas pl razgled
a ojos vistas očitno, vidno; vedno bolj - vita1 f
1. biol. življenje:
vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
dare la vita a qcn. koga roditi
dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
esser in fin di vita umirati
essere in vita živeti
far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
perdere la vita izgubiti življenje, umreti
privar della vita umoriti
rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
restare, rimanere in vita preživeti
salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
togliersi la vita narediti samomor
ne va della vita gre za življenje ali smrt
vender cara la vita drago prodati svoje življenje
2. življenje (v časovnem trajanju):
l'altra vita večno življenje
a vita dosmrtno
in vita mia v svojem življenju
vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
vita media povprečna življenjska doba
passar a miglior vita preminiti, umreti
3. življenje (način):
vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
che vita! življenje pa tako!
la dolce vita sladko življenje
ragazza di vita pocestnica
ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
avere una doppia vita živeti dvojno življenje
cambiar vita začeti novo življenje
fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
fare una bella vita živeti brezskrbno
fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
fare una vita da cani živeti pasje življenje
4. pren. trajanje
5. moč; življenjska sila
6. pren. živost, živahnost:
una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica
7. bitje, oseba; živa duša:
non c'è traccia di vita ni žive duše
8. sloves
9. življenje, življenjepis:
una vita romanzata romansirano življenje
10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje - vītālis -e (vīta)
1. življenjski, k življenju sodeč, za življenje potreben, življenje dajajoč, oživljajoč, vitalen: aevum Pl., saecla vitalia Lucr. življenja veki, rodovi, abstinere eo, quod vitale est L. kar sodi (spada) k življenju, caloris natura vim habet in se vitalem Ci. življenjsko moč, vitalis calor Cu., spiritus Ci. življenje dajajoči zrak, vitales auras capere V. dihati življenje dajajoče sape (življenje dajajoči zrak) = živeti, viae vitales O. življenje dajajoči (življenjsko pomembni) sapniki, sanguis Plin., lumen vitale relinquere O. „zapustiti luč življenja“ = umreti, vitalis sensus, vitales motūs Lucr., temperies caeli vitalis Lucan. življenje dajajoča, oživljajoča, vitales radii solis Amm. oživljajoči, vitalis lectus Petr. smrtna (mrliška) postelja (pravzaprav postelja, na kateri je kdo ležal v času svojega življenja in na kateri je kot mrtvec izpostavljen).
2. pesn. življenjsko moč imajoč, za življenje sposoben, živ: si esse salvum me vis aut vitalem sibi Pl. ali da ti ostanem živ, o puer, ut sis vitalis, metuo H. da ne boš dolgo živel (prim. H. Sat. 2, 7, 4); adv. vītāliter živeče: vitaliter animatus Lucr. oživljen, živ.
3. vreden življenja: quî potest vita esse vitalis, ut ait Ennius? Ci. vredno, da se živi. — Od tod subst. vītālia -ium, n
1. plemeniti telesni deli, ki so nujni za ohranjanje življenja, življenjski deli: Amm. idr., exprimitur ipsis vitalibus cruor Sen. rh., vitalia in corpore Sen. ph., quis fusa solo vitalia calcet Lucan., ebibit umorem circum vitalia fusum pestis Lucan., vitalia effingere ex ipsa humo Mel., pilum … in vitalia capitis venerat Plin., vitalia eximere Lamp. iztrgati drobovje iz telesa; metaf. o neživih subj.: vitalia rerum, i. e. principia vitae Lucr., vitalia arborum Plin.
2. mrliška oprava: Petr., Sen. ph. (prim. pod lectus). - Vitellius 3 Vitélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:
1. P. Vitellius Publij Vitelij, legat v Germaniji pod Germanikom, s katerim je šel l. 19 po Kr. na Vzhod. Po zatonu svojega učitelja Sejana si je kot njegov soobtoženec prerezal žile: T.
2. L. Vitellius Lucij Vitelij je v času cesarja Tiberija kot cesarski namestnik v Siriji Rimu podredil Parte. Po vrnitvi iz Sirije je v času cesarja Kaligule bil večkrat konzul skupaj s cesarjem. Bil je zaupnik cesarja Klavdija, zelo spreten in prevejan dvorjan ter zelo vdan Mesalini in po njeni smrti Agripini: Suet., T.
3. A. Vitellius Avel Vitelij, rojen l. 15 po Kr., konzul l. 58 po Kr., pozneje upravitelj Afrike in legat v Germaniji, kjer so ga legije l. 69 po Kr. oklicale za cesarja proti Galbi. Po Galbovi smrti se je moral spopasti s proticesarjem Otonom; sicer ga je premagal pri Bedriaku, a je bil sam poražen od Vespazijana; usmrčen je bil l. 69 po Kr. Kot cesar (osmi po vrsti) je bil razvpit zaradi svoje razsipnosti, h kateri je bil nagnjen že v mladosti: T., Suet. Kot adj. Vitellius 3 Vitélijev: via Suet. — Od tod adj. Vitelliānus 3 Vitélijev, vitélijski, vitelijánski: milites, partes T.; subst. Vitelliānī -ōrum, m
a) vitélijevci, vitelijánci, vitélijci = Vitélijevi vojaki: T., Suet.
b) neke (menda po Viteliju imenovane) pisalne deščice (tablice): Mart.
4. L. Vitellius Lucij Vitelij, brat cesarja Vitelija in prav tako razsipnež, še opaznejši kot njegov brat, čeprav precej slabšega značaja. Ko so vespazijanci osvojili Rim, je bil ujet in usmrčen na povelje Antonija Prima: T. - vláda government; reign; rule; domination; régime, arhaično regiment; sway
za vláde kraljice Viktorije in the reign of Queen Victoria
vláda žensk petticoat government
začasna vláda interim government
vláda v izgnanstvu government-in-exile
koalicijska vláda coalition government
vojaška vláda military government
zvezna vláda federal government
vláda je odstopila the government has resigned
sestaviti vládo to form a government
vreči vládo to overthrow a government
ves svet je bil pod vládo Rima the whole world was under the sway of Rome - vláda gouvernement moški spol , régime moški spol , (doba vladanja) règne moški spol
za (časa) vlade, pod vlado sous le règne de
vlada duhovščine domination ženski spol des prêtres, théocratie ženski spol, pejorativno cléricalisme moški spol
ljudska vlada souveraineté ženski spol du peuple, démocratie ženski spol
marionetna vlada gouvernement fantoche
vojaška vlada gouvernement militaire
zvezna vlada gouvernement fédéral
ženska vlada domination des femmes
sestaviti vlado former (ali constituer) le gouvernement
vreči vlado renverser (ali faire tomber) le gouvernement - vláda gobierno m ; régimen m ; (doba vladanja) reinado m
vlada duhovščine teocracia f, clericalismo m
vlada v senci gobierno fantasma
ženska vlada gobierno de las mujeres, ginecocracia f
za (časa) vlade, pod vlado bajo el reinado de
civilna (vojaška) vlada gobierno civil (militar)
vlada drhali gobierno de la plebe, oclocracia f
marionetna vlada gobierno títere, gobierno fantoche
zvezna vlada gobierno federal
program vlade programa m (A tudi platforma f) del gobierno
reorganizacija (sedež) vlade reorganización f (sede f) del gobierno
sestaviti (vreči) vlado formar (derribar) un gobierno
vlada je odstopila el gobierno ha presentado su dimisión - vlak moški spol (-a …) železnica der Zug (ob petih der Fünfuhrzug, ob osmih Achtuhrzug, brzi Schnellzug, dizelski motorni Dieseltriebzug, dodatni Entlastungszug, Nachzug, Vorzug, izredni Sonderzug, jutranji Frühzug, Morgenzug, kopalni Bäderzug, lahek motorni Leichttriebwagen, lokalni Lokalzug, motorni Triebzug, nočni Nachtzug, vojska oklepni Panzerzug, pospešeni Eilzug, poštni Postzug, potniški Reisezug, Personenzug, primestni Pendelzug, sanitetni vojska Lazarettzug, sezonski, turistični Ferienzug, tovorni Güterzug, Frachtzug, Lastzug, tranzitni Fernzug, zelo hiter Blitzzug)
tir, s katerega odpelje vlak das Abfahrtsgleis
vlak, ki ne ustavlja Durchgangszug
vlak, ki vozi na postajo železnica strokovno: die Einfahrtsgruppe
vlak iz nasprotne smeri Gegenzug
… vlaka Zug-
(osebje das Zugpersonal, številka die Zugnummer)
peljati se z vlakom bahnfahren
s tovornim vlakom poslati: als Frachtgut
vožnja z vlakom die Eisenbahnfahrt, Zugfahrt
sedeti na napačnem vlaku im falschen Zug sitzen (tudi figurativno)
iti pod vlak (narediti samomor) sich vor den Zug werfen - vōci-feror -ārī -ātus sum (vōx in ferre)
1. strastno in kriče oglasiti (oglašati) se, glasno klicati, kričati, vpiti (in hrupeti), vreščati, na glas spregovoriti, svojo misel (svoje mnenje) o čem razode(va)ti, razkri(va)ti, razgrniti (razgrinjati): palam Ci., comoedus sermocinatur, tragoedus vociferatur Ap. lepo beseduje, lepo deklamira, vociferans: Quintili Vare, legiones redde! Suet.; z obj. (le n kakega pron. ali adj.) v acc.: si hoc nunc vociferari velim Ci., cum haec … omnes vociferarentur L., Canuleius pauca in senatu vociferatus L., talia vociferans V.; z de: his de rebus … neque satis libere me vociferari posse intellego Ci., vociferatusque de superbia patrum L.; z ACI: vociferantur … rem iudicari oportere Ci., Livius … vociferari vicisse Romanos L.; s finalnim stavkom: vociferari ut de re publica liceret dicere L.; z odvisnim vprašanjem: cum duces undique vociferarentur, quid starent L., vociferari Decius, quo fugerent L.; pass. brezos.: vociferatum (sc. est) fortiter L. klicalo se je, klicali so (to obl. lahko izpeljujemo tudi iz act. glag. vōciferō; gl. opombo spodaj).
2. metaf. (o neživih subj.) glasiti se, oglasiti (oglašati) se, (za)zveneti, zazvene(va)ti: carmina … divini pectoris eius vociferantur Lucr., aeraque quae claustris restantia vociferantur Lucr., res ipsaque per se vociferatur Lucr. govori, glasno kaže, ratio tua coepit vociferari naturam rerum Lucr. glasno učiti. — Act. soobl. vōci-ferō -āre -āvī -ātum: qui … vociferant saepe Varr. (o petelinih) glasno pojejo; morda od te soobl. tudi: vociferatum (sc. est) fortiter L. (gl. zgoraj pod 1. pass. brezos.). - Vocōnius 3 Vokónij(ev), ime rimskega rodu, ki izvira iz Aricije. Poseb. znana sta
1. Q. Voconius Saxa Kvint Vokonij Saksa, ki je kot tribunus plebis l. 169 uveljavil zakon, po katerem bi ženske ne smele dedovati, ampak bi dobivale le volila: Ci., L. epit.
2. Q. Voconius Nāsō Kvint Vokonij Nazo(n) (Nosan), preiskovalni sodnik v Kluencijevi pravdi: Ci. — Forum Voconii, gl. forum. — Kot adj.: lex Voconia Ci. Vokonijev zakon (gl. zgoraj pod 1.), Voconia pira Plin. Vokonijeve hruške (imenovane po nekem Vokoniju). - vod|a1 [ô] ženski spol (-e …)
1. das Wasser
… vode Wasser-
(analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
nivo vode der Wasserspiegel
(v krasu Karstwasserspiegel)
odvajanje vode die Entwässerung
zaščita vode der Gewässerschutz
2.
brakična voda Brackwasser
jezerska voda Seewasser
morska voda Meerwasser
sladka voda Süßwasser
slana voda Salzwasser
ledena voda Eiswasser
mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
ponikajoča voda Sickerwasser
površinska voda Oberflächenwasser
pronicajoča voda Drängewasser
rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
stoječa voda stilles Wasser
talna voda Grundwasser
tekoča voda Fließwasser
termalna voda Thermalwasser
vodovodna voda Leitungswasser
zdravilna voda Heilwasser
živa voda Lebenswasser
voda iz izvira Quellwasser
voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
voda iz vodnjaka Brunnenwasser
3.
mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
topla voda warmes Wasser, Warmwasser
mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
namizna voda Tafelwasser
neprečiščena voda Rohwasser
pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
porabna/tehnična voda Brauchwasser
rabljena voda Spülwasser
sveža voda Frischwasser
tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
umazana voda Schmutzwasser
voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
voda od pomivanja posode das Spülwasser
voda za čaj Teewasser
voda za gašenje Löschwasser
voda za kopanje Badewasser
voda za oskrbo Versorgungswasser
voda za umivanje Waschwasser
4.
religija blagoslovljena voda Weihwasser
krstna voda Taufwasser
5.
figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee
6.
vode množina Wasser množina, das Wasser
(globinske das Tiefenwasser)
odpadne vode das Abwasser
padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
|
to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
bati se vode wasserscheu sein
vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
ki veže vodo wasserbindend
brez vode wasserlos
potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen
iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda2
na vodi auf dem Wasser
pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
figurativno čutiti na vodi vorausahnen
smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub
nad vodo über Wasser
držati se nad vodo sich über Wasser halten
ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser
iti po vodo Wasser holen
figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht
po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
medicina hoditi po vodi Wasser treten
hoja po vodi das Wassertreten
plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
potreba po vodi der Wasserbedarf
pod vodo unter Wasser, getaucht
biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein
strah pred vodo die Wasserscheu
v vodo ins Wasser
pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
skoki v vodo šport das Wasserspringen
spustiti v vodo ribe: einsetzen
vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss
v vodi im Wasser
kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
namakati/namočiti v vodi wässern
obstojen v vodi wasserbeständig
(v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
topen v vodi wasserlöslich
netopen v vodi wasserunlöslich
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend
z vodo mit Wasser
bogat z vodo wasserreich
britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
hlajen z vodo wassergekühlt
jarek z vodo der Wassergraben
preskrba z vodo die Wasserversorgung
(individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
zasičenost z vodo die Wassersättigung
razredčiti z vodo wässern
reven z vodo wasserarm
stiska z vodo die Wassernot
zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)
za vodo für das Wasser, fürs Wasser
brizgalna za vodo die Wasserspritze
cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
kozarec za vodo das Wasserglas
neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
prepusten za vodo wasserdurchlässig
tank za vodo der Wassertank
vedro za vodo der Wassereimer
vrč za vodo der Wasserkrug
zbiralnik za vodo der Wasserbehälter - vôda water; humoristično Adam's ale
po kopnem in po vôdi by land and by water
po vôdi navzdol downriver, downstream
po vôdi navzgor, proti vôdi upriver, upstream
bistra vôda limpid (ali clear) water
mehka (trda) vôda soft (hard) water
sladka (morska, tekoča, mineralna, pitna) vôda fresh (salt, running ali flowing, mineral ali table, drinking) water
termalna vôda thermal water
talna vôda underground water
mirujoča, stoječa vôda stagnant water, sluggish water
slana vôda brackish water
soda vôda soda water, aerated water
težka vôda kemija heavy water
kalna vôda troubled water
filtrirana vôda filtered water
mrzla in topla tekoča vôda cold and hot running water
neprepusten za vôdo watertight
curek vôde jet of water
pomanjkanje vôde water shortage
preskrba z vôdo water supply
vrč za vôdo water jug, pitcher
zdravljenje z vôdo hydropathy
v kitajskih vôdah in Chinese waters
to je vôda na njegov mlin (figurativno) this is grist to his mill
saj ne gori vôda! (figurativno) there's no tearing hurry!
polja so pod vôdo the fields are under water (ali flooded, inundated, submerged)
daj mi malo vôde, da si umijem roke! give me some water to wash my hands with!
iti po vôdo to fetch water
piti mineralno vôdo (v toplicah) to take the waters
nositi vôdo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle
plavati na vôdi to float
naši načrti so šli po vôdi our plans went wrong
piti viski brez vôde to drink whisky neat
pasti v vôdo (figurativno) to come to naught, to fall through, (pogovorno) to fizzle out
s tem pade to v vôdo (VB pogovorno) this means it's a washout, this makes it a washout
moji načrti so padli v vôdo my plans have come to nothing
v kalni vôdi ribariti to fish in troubled waters
puščati vôdo (o ladji) to leak
zadrževati vôdo (= ne urinirati) to hold one's water
zaiti v pregloboko vôdo to go out of one's depth
tiha vôda globoko dere (bregove podira) still waters run deep
spustiti vôdo (urinirati) to make water - vôda eau ženski spol
blagoslovljena voda eau bénite
kolonjska voda eau de Cologne
mehka (trda) voda eau douce ali non calcaire (dure ali crue)
morska (slana) voda eau de mer (ali salée)
pitna voda eau potable
podtalna voda eaux souterraines, nappe ženski spol aquifère (ali phréatique)
rečna voda eau de rivière
rožna voda eau de rose
sladka voda eau douce
stoječa voda eau dormante (ali stagnante)
tekoča voda eau courante
težka voda (kemija) eau lourde
umazana voda eaux sales (ali usées)
naravna topla (zdravilna) voda eaux thermales
ustna, zobna voda eau dentifrice
žveplena voda eau sulfurée
po vodi navzgor (navzdol) en amont (en aval)
po suhem in po vodi par mer et par terre
v vodo pasti tomber dans l'eau, figurativno tourner (ali s'en aller) en eau de boudin, aller à vau-l'eau
pod vodo plavati nager sous l'eau (ali entre deux eaux)
pod vodo biti être inondé (ali submergé)
biti ob kruhu in vodi être au pain sec et à l'eau
to je voda na njegov mlin (figurativno) c'est de l'eau à son moulin, c'est du beurre dans ses épinards
udarec v vodo (figurativno) un coup d'épée dans l'eau
obdržati se na vodi (figurativno) se maintenir à flot, surnager
spustiti vodo (urinirati) uriner, familiarno pisser
vodo v Savo nositi (figurativno) porter de l'eau à la rivière
tiha voda globoko dere il n'est pire eau que l'eau qui dort - vôda agua f
po vodi navzgor (navzdol) agua(s) arriba (abajo)
pod vodo debajo del agua
na vodi sobre el agua
udarec v vodo (fig) un golpe errado, un golpe falso
borova (blagoslovljena, jedka, kisla, grenka, sladka) voda agua boricada (bendita, fuerte, acídula ali agria, amarga, dulce)
mineralna (močvirna, morska, kraljeva, pitna, slana, rožna) voda agua mineral (muerta, de mar, regia, potable, salada, rosada)
kolonjska voda agua de Colonia, colonia f
rečna voda agua de río, agua fluvial
mehka (trda) voda agua blanda ali delgada (dura ali gorda ali cruda)
tekoča (stoječa) voda agua corriente (estancada ali estantía)
težka voda (kem) agua pesada
teritorialne vode aguas interiores (ali territoriales ali jurisdiccionales)
steklenica za vodo garrafa f
biti pod vodo (biti poplavljen) estar inundado, estar submergido
biti ob kruhu in vodi estar a pan y agua
to je voda na njegav mlin (fig) fam eso le viene de perillas
(ob)držati se na vodi (»plavati«) (fig) mantenerse a flote
nositi vodo v Savo (fig) llevar leña al monte, echar agua en el mar
pasti v vodo caer al agua, (fig, ne uspeti, spodleteti)
iti po vodi (fig) frustrarse; volverse agua de borrajas (ali agua de cerrajas)
plavati pod vodo nadar bajo el agua
plavati na vodi flotar
pristati na vodi (o letalu) amarar
počutiti se kot riba v vodi (fig) estar (ali sentirse) como el pez en el agua
puščati vodo (o ladji) hacer agua
spustiti vodo (urinirati) orinar, hacer agua
skočiti v vodo lanzarse al agua
tiha voda globoko dere del agua mansa me libre Dios (que de la brava me libro Yo) - voditi1 (vódim) cesta, pot: führen (iz česa herausführen aus, mimo česa vorbeiführen an, na drugo stran hinüberführen, naprej weiterführen, navzdol/dol hinunterführen, herunterführen, navzgor/gor hinaufführen, heraufführen, noter hineinführen, hereinführen, ob čem entlangführen, pod čim unterführen, führen unter, sem hierherführen, herführen, tja hinführen)
voditi v münden/einmünden in, (einer Straße) zuführen