Franja

vpíti (kričati) crier, pousser (ali jeter) des cris

močno vpiti pousser des clameurs, vociférer
na vse grlo vpiti crier à tue-tête, s'égosiller, se tuer à crier
vpiti na pomoč crier au secours
vpiti po maščevanju (figurativno) crier vengeance
vpiti za kom réclamer (ali appeler) quelqu'un
vpije, kot da bi ga iz kože drli il crie comme si on l'écorchait
v nebo vpijoča krivica une injustice révoltante

vpíti¹ (kričati) gritar, dar (ali lanzar) gritos; vocear, dar voces

na vse grlo vpiti gritar a voz en cuello
do neba vpiti clamar al cielo
vpiti za kom dar grita a alg
vpiti po maščevanju clamar venganza
vpiti na pomoč pedir socorro, dar voces de socorro
vpije, ko da bi ga iz kože drli grita como un condenado

vračanj|e srednji spol (-a …)

1. človeka domov, v stavbo: die Rückkehr, peš: das Zurückgehen; (ponovni prihod) die Wiederkunft, die Wiederkehr; tekočine: (odtekanje nazaj) das Rückfließen, der [Rückfluß] Rückfluss, der Rückstrom; v prvotni položaj, na prvotno mesto: die Rückwanderung, vzmeti: das Rückschnellen, dela stroja: die Rückführung, Zurückführung; (povratni transport) der Rücktransport, tehnika die Rückleitung, der Rücklauf
vračanje v prejšnjo obliko die Rückverformung
k starim vrednotam ipd.: die Besinnung auf, Rückbesinnung auf, der Rückgriff auf, die Rückwendung zu
vračanje na staro gnezdišče živalstvo, zoologija die Nistorttreue
vračanje iz želodca medicina das Aufstoßen

2. (dajanje nazaj) die Zurückgabe; pošiljke: die Rücksendung; ljubezni/ pozornosti ipd.: die Erwiderung; dolga: die Rückzahlung, Abzahlung
vračanje carine der Rückzoll
vračanje ljubezni die Gegenliebe

vráčati (-am) | vrníti (-em)

A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
vrniti obisk restituire una visita
vrniti voščila contraccambiare gli auguri
vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
vračati zaupanje ridare fiducia
vrniti komu moč restituire le forze
šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
vračati obisk rendere la visita, rivisitare
vračati vabilo rinvitare
vračati zaseženo imetje derequisire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
PREGOVORI:
priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa

vrat|a¹ srednji spol množina

1. die Tür; velika, vežna, dvoriščna, tovarniška: das Tor; (balkonska Fenstertür, Balkontür, cerkvena Kirchentür, desna Rechtstür, drsna Schiebetür, dvižna das Hubtor, Hebetür, Schwingtor, dvojna, dvokrilna Doppeltür, garažna Garagentür, Garagentor, hišna, vhodna Haustür, Haustor, izstopna Ausstiegtür, jeklena Stahltür, kovana železna Gittertor, krilna Flügeltür, kuriščna tehnika Feuertür, leva Linkstür, mestna Stadttor, nakladalna tehnika Ladetür, neprepustna pomorstvo Schottentür, nihajna Schwingtür, Pendeltür, notranja Innentür, oblazinjena Polstertür, pogrezna Falltür, poklopna Klapptür, skedenjska Scheunentor, skladiščna Hallentor, sobna Zimmertür, sprednja Vordertür, stanovanjska Wohnungstür, steklena Glastür, Fenstertür, stranska Seitentür, Nebentür, šolska Schultor, tapetna Tapetentür, tovarniška Werktor, vhodna/hišna Haustor, vhodna Eingangstür, Hauseingagstür, Wohnungseingangstür, Eingangstor, vmesna Verbindungstür, Zwischentür, voznikova Fahrertür, vrtljiva Drehtür, vrtna Gartentor, zadnja Hintertür, zložljiva Falttür, drsna zložljiva Harmonikatür, zunanja Außentür, dvorane Saaltür, iz desk Brettertür, omare Schranktür, prtljažnika Hecktür, sobe Zimmertür, vagona/avtomobila Wagentür, za dostavo Ladetür, za polnjenje Fülltür, za vlaganje tehnika Bedienungstür)
… na vratih Tür-
(gumb der Türknopf, napis das Türschild, veriga die Türkette, zvonec die Türklingel, zavesa der Türvorhang)
zapiralo za vrata der Türschließer, der Zuschlaghinderer
odpiralnik vrat der Türöffner

2. (vhod) der Eingang (tudi pri šotoru); z vratarjem: die Pforte (vhodna Eingangspforte)
figurativno nebeška vrata Himmelspforte
vrata pekla Pforte zur Hölle

3. v ograji, zidu, obzidju: die Pforte (stranska Nebenpforte, trdnjavska skrivna Ausfallpforte); (lesa) das Gatter (tudi šport jahanje), das Lattentor, Gittertor

4. pomorstvo der Einstieg
krmna vrata Heckpforte
premčeva vrata Bugtor
dovozna vrata s klančino die Ladeklappe
(na premcu Bugladeklappe, na krmi Heckladeklappe)

5. pri kočiji ipd.: der Schlag, Kutschenschlag, Wagenschlag

6. tehnika pri jezu: das Tor (dvižna Hubtor, korita Trogtor, zapornična Schleusentor); pri zapornici: die Falle

7.
odprta vrat eine offene Tür (tudi figurativno)
dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
zaprta vrat eine verschlossene Tür
ledeniška vrat geografija das Gletschertor
logična vrata avtomatska obdelava podatkov die Gatterschaltung
|
pokazati komu, kje so vrata (jemandem) die Tür weisen, (jemandem) zeigen, wo der Zimmermann das Loch gelassen hat
gledati kaj kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor

do vrat bis zur Tür
do vrha vrat stoji voda: türhoch

med vrati zwischen Tür und Angel

na vrata an die Tür
potrkati na vrata anklopfen, an die Tür klopfen

na vratih an der Tür
biti kar naprej na vratih (jemandem) die Tür/das Haus/die Bude einrennen

od vrat von der Tür
od vrat (naprej) von der Tür an
od vrat do vrat von Tür zu Tür, von Haus zu Haus (transport : der Haus-zu-Haus-Verkehr)
hoditi od vrat do vrat von Tür zu Tür gehen, Klinken putzen (gehen)

pod vrati unter der Tür (durch)
špranja pod vrati die Türritze

pred vrata vor die Tür
postaviti koga pred vrata (jemanden) hinaussetzen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen

pred vrati vor der Tür
pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt
biti pred vrati vor der Tür stehen, figurativno ins Haus stehen

skozi vrata durch die Tür, bei der Tür (herein)
skozi zadnja vrata figurativno über die Hintertreppe
vdirati skozi odprta vrata offene Türen einrennen
vreči skozi vrata koga (jemanden) an die Luft setzen

z/s … vrati mit … Türen, vozilo: der -türer
(tremi Dreitürer, štirimi Viertürer, petimi Fünftürer), -türig ( dreitürig, viertürig, zweitürig, doppeltürig)
za vrati hinter der Tür
za zaprtimi vrati hinter verschlossenen Türen, unter [Ausschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit, nichtöffentlich
zasedanje za zaprtimi vrati die Klausurtagung

vrbov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ fűzfa, fűzSopomenke: vrbin

2. (izdelan iz lesa vrbe) ▸ fűzfa

vreč|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Sack (mornarska Seesack, papirnata Papiersack, poštna Postsack, prašna Staubsack, spalna Schlafsack, iz jute Jutesack, krompirja Kartoffelsack, moke Mehlsack, peska Sandsack, za krompir Kartoffelsack, za varovanje proti moljem Mottensack, z denarjem Geldsack, z mavcem Gipssack); majhna papirnata: der Beutel
medicina kilna vreča Bruchsack
količina: Sackvoll
na vreče/po vrečah, cele vreče säckeweise, sackweise
papir za vreče das Sackpapier
polniti v vreče einsacken, absacken, sacken
polnjen v vreče sackweise, abgefüllt
skakanje v vreči das Sackhüpfen
utopiti v vreči säcken
posegati v polno vrečo ins Volle greifen

vreči [é] (vržem) metati

1. werfen; v loku, z veliko silo: schleudern; samo pogovorno: schmeißen; (dol herunterwerfen, hinunterwerfen, herunterschmeißen, hinunterschleudern, iz herauswerfen, hinauswerfen, herausschleudern, kvišku hochwerfen, emporschleudern, naprej vorwerfen, nach vorne werfen/schleudern, narobe fehlwerfen, nazaj zurückwerfen, zurückschleudern, noter hereinwerfen, hineinwerfen, hineinschleudern, ven hinauswerfen, hinausschmeißen, za kom (jemandem) nachschmeißen); komu kaj (jemandem etwas) zuwerfen; z vso silo na mizo ipd.: knallen, hinknallen

2. po tleh ipd.: (spustiti) [fallenlassen] fallen lassen; pri hoji, teku, nehote: (etwas) umstürzen, umwerfen, umrennen

3. vlado, kralja ipd.: stürzen, abhalftern
vreči s prestola entthronen

4. pri izpitu: durchfallen lassen
|
vreči čez krov über Bord werfen
vreči čez rame überwerfen, übertun
vreči iz hiše (jemanden) aus dem Haus werfen, aus dem Haus weisen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
vreči iz rok hinwerfen, hinschmeißen
vreči iz sedla abwerfen, abschmeißen, figurativno aus dem Sattel heben
vreči iz službe/šole feuern
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
vreči iz tira figurativno aus der Bahn werfen
vreči na tla zu Boden schlagen
vreči nekaj nase etwas umnehmen, umwerfen, in die Kleider fahren
vreči na papir niederwerfen, aufs Papier werfen
vreči na rit figurativno aus den Stiefeln hauen
vreči na tla niederwerfen, umhauen
vreči oko na ein Auge haben auf
vreči po tleh/na tla zu Boden werfen, nehote: zu Boden reißen
vreči puško v koruzo die Flinte ins Korn werfen, das Handtuch werfen
vreči skozi okno beim Fenster hinauswerfen, samo denar: in den Sand setzen
vreči skozi vrata bei der Tür hinauswerfen, zum Tempel hinausjagen
vreči stran/proč wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
vreči v nabiralnik ipd.: einwerfen
vreči v ječo einkerkern
vreči v obraz ins Gesicht schleudern
vreči v zrak in die Luft werfen/schleudern, (razstreliti) in die Luft jagen, in die Luft sprengen
vreči v žrelo in den Rachen werfen, in den Schlund werfen
vreči ven hinauswerfen, hinausschmeißen, an die Luft setzen, iz službe ipd.: hinausfeuern

vréči to throw, to fling; to hurl; (mrežo, sidro, kocko) to cast; (pri izpitu) to pluck

nazaj vréči to throw back
vréči na tla to throw (ali to fling) down
vréči pogled na to glance at
vréči kamen v psa to throw a stone at a dog
vréči mrežo to cast a net
proč vréči to throw away, to discard
vréči novec v zrak to toss a coin
vréči komu kaj to fling something at someone
vréči v ječo to fling into prison, to cast (ali to clap) in prison
vréči vrv komu (figurativno) to throw a rope to someone
ven vréči to turn out, pogovorno to chuck out (koga someone)
vréči žreb to cast lots
vréči puško v koruzo (figurativno) to hang up one's ax(e), to throw in the towel (ali the sponge)
vréči komu kaj v obraz (= očitati mu) to throw (ali to fling) something in someone's teeth
vréči koga iz službe to sack someone, to give someone the sack, to dismiss, ZDA to fire someone
vréči pismo v nabiralnik to drop a letter into a pillar box
vréči komu polena pod noge (figurativno) to put a spoke in someone's wheel
vréči (metati) slabo luč na koga to bring discredit (up)on someone
vréči komu žogo to throw a ball to someone
vréči se to throw oneself, to fling oneself
vréči se po kom (figurativno) to take after someone, to resemble someone
vréči se na delo to throw oneself into a task (ali a job)
vréči se v kaj (figurativno) to fling oneself into something
vréči se komu v naročje to fling oneself into someone's arms
vréči se komu k nogam to throw oneself at someone's feet
vréči se na to throw oneself upon, to fall upon, (lotiti se) to tackle
trije možje so se vrgli nanj three men pounced upon him
vréči se na sovražnika to rush (ali to dash) at the enemy

vréči jeter, lancer, projeter ; (skotiti) mettre bas

vreči koga faire tomber, renverser quelqu'un
vreči nazaj rejeter, jeter en arrière, (žogo) renvoyer, (sovražnika) repousser, refouler, rejeter
vreči se se jeter, s'élancer, se précipiter
vreči se po kom tenir de quelqu'un, ressembler à quelqu'un
vreči pogled na kaj jeter un regard sur quelque chose
vreči kaj na papir jeter (ali coucher, mettre) sur le papier
vreči koga ven, iz hiše mettre quelqu'un à la porte, familiarno flanquer quelqu'un dehors
vreči v ječo mettre quelqu'un en prison
vreči pri izpitu faire échouer, coller (un candidat)
vreči puško v koruzo (figurativno) abandonner la partie, perdre courage, jeter le manche après la cognée
s prestola vreči détrôner quelqu'un
vreči sidro jeter l'ancre, mouiller
vreči na tla renverser, terrasser, abattre, jeter (à) bas
vreči se pred kom na kolena, komu k nogam se jeter aux pieds de quelqu'un, se prosterner devant quelqu'un, tomber (ali se jeter) à genoux devant quelqu'un
vreči senco projeter de l'ombre, faire ombre

vréči (vŕžem)

A) perf.

1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico

5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare

B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato

vréči echar; arrojar; tirar; lanzar (tudi bombe z letala)

vreči kaj za kom tirar (ali arrojar) a/c a alg
vreči iz hiše echar de casa, poner en (la puerta de) la calle
vreči v ječo meter en la cárcel
vreči komu kaj v glavo tirar a alg a/c a la cabeza
vreči oko na kaj poner la mira en a/c
vreči pogled na kaj echar una mirada a a/c
vreči s prestola koga destronar a alg
vreči puško v koruzo (fig) fam echar la soga tras el caldero
vreči senco proyectar sombra
vreči sidro echar ánclas, anclar, fondear
vreči se na kaj abalanzarse a a/c, fig dedicarse (de llemo) a a/c
vreči se komu k nogam echarse a los pies de alg
vreči se po kom (fig) parecerse mucho a alg

vrečk|a [é] ženski spol (-e …) der Beutel, das Säckchen, die Tüte; (filtrska [Aufgußbeutel] Aufgussbeutel, filtrska čaja Teebeutel, papirnata Papierbeutel, Papiertüte, plastična Kunststoffbeutel, mleka Milchtüte, za dresiranje Spritzbeutel, za odpadke, smeti Müllsack, Müllbeutel, z barvo Farbbeutel)
živalstvo, zoologija zvočna vrečka (zvočni mehur) die Schallblase
embrionalna vrečka die Fruchthülle, der Embryosack
pelodna vrečka rastlinstvo, botanika Staubbeutel
semenska vrečka die Samentasche
iz vrečke aus der Tüte
na vrečke tütenweise
pakirati v vrečke abtüten, eintüten, abfüllen

vrédnost value; worth; price

brez vrédnosti valueless, worthless, of no worth
vrédnost dela value of labour
v vrédnosti od... to the value of..., worth...
nekaj brez vrédnosti (figurativno) a dead loss
kalorična vrédnost calorific value
komercialna vrédnost commercial value
maksimalna vrédnost maximum value
stalna vrédnost fixed value
zamenjalna vrédnost exchange value
vrédnost po računu value according to the account
nominalna vrédnost face value
vrédnost 1.000.000 SIT a million tolars' worth
prijava vrédnosti declaration of value
diamant zelo velike vrédnosti a very valuable diamond
ocenjevalec vrédnosti valuer
vzorec brez vrédnosti sample of no value
znamke v vrédnosti 50.000 SIT fifty thousand tolars' worth of stamps
to nima nobene vrédnosti there is no price for it
izvleči polno vrédnost iz... to get full value out of...
pasti v vrédnosti to depreciate
podcenjevati (precenjevati) vrédnost česa to undervalue (to overvalue) something
prekositi v vrédnosti to outvalue
pripisovati preveliko vrédnost čemu to set too much value upon something
polagati veliko vrédnost na... to make much of..., to care much about..., to set great store by...

vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.

vréti (vrèm) imperf.

1. bollire; tr. bollire, lessare:
voda vre pri sto stopinjah l'acqua bolle a cento gradi

2. ribollire; sgorgare:
besede mu kar vrejo iz ust le parole sgorgano da sole dalla sua bocca

3. (pojavljati se v velikem številu) riversarsi; ribollire:
ljudje so vreli na trg la gente si riversava in piazza
take misli so mu vrele po glavi questi pensieri gli ribollivano per la testa

4. pren. fremere; fervere; tumultuare:
vreti od sovraštva fremere di odio
med poslušalci je vrelo l'uditorio era in agitazione, tumultuava
molčal je, čeprav je vrela kri v žilah tacque, benché dentro fremesse

5. biol., kem. fermentare:
mošt vre il mosto sta fermentando

vrézati (vréžem) | vrezávati (-am)

A) perf., imperf.

1. incidere, scolpire; (delati vreze) intaccare:
vrezati napis incidere un'iscrizione
vrezati v spomin incidere nella memoria
vrezati v les intagliare nel legno

2. teh. (v navoj) impanare, filettare una vite

B) vrézati se (vréžem se) | vrezávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scolpirsi; rigarsi:
v čelo so se mu vrezale gube la fronte gli si rigò di grinze

2. (boleče se zajesti, zajedati) tagliare, solcare:
naramnice so se mu vrezale v ramo le bretelle gli tagliavano l'omero

3. pren. scolpirsi, incidersi, imprimersi:
prizori iz taborišča smrti so se mu vrezali v spomin le scene del campo di sterminio gli si incisero nella memoria

vŕh (-a) m

1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo

2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice

7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice

vrlína virtue; worthiness; excellence; good quality

iz nuje napraviti vrlíno to make a virtue of necessity

vrlína vertu ženski spol ; capacité ženski spol , aptitude ženski spol ; valeur ženski spol ; bonté ženski spol

iz sile (nadloge) napraviti vrlino faire de nécessité vertu