Franja

casse [kɑs] féminin

1. razbitje, razbita posoda, črepinje; izguba, škoda; familier neprijetnosti, sitnost; pretep, kraval; argot vlom

2. typographie omara za črke, črkovnik; technique kotanja za staljeno kovino v topilnici

3. botanique kasija

bon pour la casse dober za staro železo
donner la casse à quelqu'un (familier) spoditi koga (iz službe)
mettre une voiture à la casse dati avto med staro železo; prodati ga po teži
payer la casse plačati škodo, posledice
porte ce paquet, et attention à la casse! odnesi ta paket in pazi, da ga ne razbiješ!
je ne réponds pas de la casse (figuré) umijem si roke (v nedolžnosti)

casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
un film à tout casser izreden film
conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
casser aux gages odpustiti (iz službe)
casser de son grade degradirati
se casser la jambe zlomiti si nogo
casser le morceau (figuré) priznati
casser le morale demoralizirati
se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
casser sa pipe (familier) umreti
casser les prix nenadoma znižati cene
son ressort est cassé on nima nobene volje več
casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
se casser la tête beliti si glavo
se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec

castaña ženski spol kostanj (sad)

castaña asada pečen kostanj
castaña de Indias divji kostanj
dar la castaña a uno koga prekaniti, preslepariti
se parecen como una castaña a un huevo prav nič si nista podobna
¡hay castaña! tu je nekaj zadaj! za tem tiči nekaj!

cāsus -ūs, m (cadere)

1. pad, padec, padanje, razpad, podor: huius (Epaminondae) casu aliquantum retardati sunt Boeotii N., concidit... at non tardatus casu... V., gravi casu concidere Ph., ad casum dari Acc. ap. Ci. prevrniti se, celsae graviore casu decidunt turres H., c. nivis L. padanje snega, sneženje, fulminum, vehiculi Plin., lapidum Plin. iun.; pren.: ex nostro casu hanc vitae viam pertimescere Ci. zaradi... političnega propada, multas vias adulescentiae lubricas ostendit (natura), quibus illa... ingredi sine casu aliquo ac prolapsione vix posset Ci. ne da bi (moralno) padla; occ. gram. (prevedeno iz stoiškega poimenovanja πτώσις) sklon: casuum series Varr., verba et casibus et temporibus et genere et numero conservare Ci., similium verborum conversa et inmutata casibus... notatio Ci., casum mutare Q. sklanjati, casus rectus Varr., Ci., Q., Gell. ali c. patricius Varr. ali c. nominationis Q. imenovalnik, nominativ, genitivus c. Q., Suet. ali c. interrogandi Nigidius ap. Gell. rodilnik, genitiv (genetiv), c. dandi Varr., Nigidius ap. Gell. ali c. dativus Q. dajalnik, dativ, c. accusandi Varr. ali c. accusativus Q. tožilnik, akuzativ, c. vocandi Varr. ali c. vocativus Gell. zvalnik, vokativ, c. sextus Varr. ali c. Latinus Varr. fr. ali c. ablativus Q. ločilnik, ablativ, casus obliqui Varr., Sen. ph., Q. ali c. conversi Ci. odvisni skloni, non omne nomen casus sex recipit Sen. ph.

2. pren.
a) pad, propad, pogin, poguba, pogibel, konec: c. urbis Troianae V., civitatium Iust., sub casum hiemis V. pod konec zime; o osebah pogin = smrt (poseb. nasilna): Saturnini atque Gracchorum casūs C., c. Bomilcaris S., insontis amici (po drugih: Amyci) V., suus quemque casus absumit L.; C. Lucique casu non adeo fractus Suet., casum mariti quiritans Ap.; occ. propadanje, propad, onemoglost: c. rei publicae, civitatis S., quam gravis casus in servitium ex regno foret C., c. virium Cael.
b) slučaj, naključje, prigoda, primerljaj, pripetljaj, nastop: H. idr., c. infestus, calamitosus Ci. nesreča, ad hanc hominis bonitatem mirabiles accessere casus N., casus secundi et adversi N., c. durus, acerbus, iniquus V. nezgoda, casus varii V., L. razni pripetljaji, dobri in slabi dogodki, novi casus temporum Ci. novi dogodki, ki jih prinaša čas, quarum rerum casus erat extimescendus C. bilo se je bati, da nastopijo take zoprnosti, durae mortis casus V. nastop, aetas illa multo plures quam nostra casus mortis habet Ci. mnogo več možnosti, da nastopi smrt, casus gravissimi Cels. zelo nevarne bolezni; pogosto abl. casū slučajno, po naključju: H., O., Sen. ph., non consulto, sed casu Ci., sive casu sive consilio deorum C., tum casu apud Domitium cenabat Ci., nescio quo casu Ci., N. po ne vem kakem naključju, necessitate an casu Q.; prilika, priložnost z objektnim gen. (v sl.: na kaj, za kaj ali z infinitivom): c. navigandi C., praeclari facinoris L. za prelepo dejanje, casum victoriae invenire S., c. invadendae Armeniae T.; occ. vsakršen neugoden dogodek, nezgoda, nesreča: meum casum luctumque doluerunt Ci., in quo casu adflictus iacet Ci., sed si tantus amor casūs cognoscere nostros V., forte tulit casus, ut... L. nesreča je hotela, da..., loci casūs O., multi fortuitis casibus interciderunt T.

Opomba: Kontr. dat. sg. cāsū: C., N.

catar pokusiti, poskusiti; preiskati; opazovati; misliti na, skrbeti za; poiskati; premisliti, meniti, misliti

no catar mendrugo nobenega grižljaja ne zaužiti
¡cata! ¡cátala! glej! glej no!
cuando menos se cata uno prej kot si kdo misli; ko se človek najmanj nadeja
cátete ahí que... glej! nenadoma ...

catchy [kǽči] pridevnik (catchily prislov)
privlačen, zapeljiv; varljiv, zvit

a catchy tune melodija, ki si jo lahko zapomnimo

catēnātus 3 (catēna) overižen, vklenjen, zvezan: Britannus c. H., ianitor Col.; pren.: versus ex pluribus syllabis catenati Q. zvezani med seboj, palaestrae c. Stat. (ker si borca tako rekoč prepleteta ude), labores Mart. nepretrgani, neprestani.

cattivo agg.

1. slab, hudoben:
un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden

2. nepošten, vreden graje:
avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene

3. nevaren, nezdrav, slab:
aria cattiva slab zrak
tempo cattivo slabo vreme
mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo

4. slab, nekvaliteten:
merce cattiva slabo blago

5. neprijeten:
odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)

6. slab, neugoden:
un cattivo affare slab posel
farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen

7. slab, oslabel:
cattiva memoria slab spomin

8. zel, nesrečen:
cattiva sorte zla usoda, nesreča
essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo

9. slab, boleč:
cattiva notizia slaba vest

10. slab, hud:
cattiva digestione slaba prebava
tosse cattiva hud kašelj

causa (caussa, prim. Q. I, 7, 20 ), -ae, f

I. ozir, pogled, poštev, vidik: pietatem vicit publica causa O. oziranje na državo; pogosto s kavzalnim stavkom: ob eam causam, quia speciem habet admirabilem, Thaumante dicitur Iris esse nata Ci. z ozirom na to, da...; adv. abl. causā z ozirom na, glede na kaj, koga, v prid komu, čemu, zaradi koga, česa

1. z gen. (ki se mu causā zapostavlja): fili causā Pl., auxilii causā C., exempli causā Ci. na primer, eius causa omnia velle Ci. z ozirom nanj; redkeje pred gen.: causā virginis Ter., ea facimus causā amicorum Ci., causā ludorum L.

2. s svojilnimi zaimki (v abl.): vestrā causā hoc magis volebam quam meā Ci. bolj zaradi vas... kakor zaradi sebe, deus omnia nostrā causā fecit Ci., alienā potius causā quam suā Q.; zaimek se zapostavlja iz metrične potrebe: causā meā H.

3. redkeje z gen. osebnega zaimka: quam multa, quae nostri causā numquam faceremus Ci., sui causā Ci., sui muniendi causā C.

II. met.

1. kar je krivo česa, vzrok, razlog za kaj: c. parva Ter., magna Ci., causa est, quod cuique efficienter antecedit Ci.; z objektnim gen.: in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., eius rei causa quae esset,... quaesiit C., causa mittendi fuit, quod iter patefieri volebat C., causam in eum transferre N. krivdo nanj zvaliti, leti miserrimi dicar causa tui O. Pogosto s praep.: ob eam causam ali eā de causa Ci. idr. zaradi tega, quā de causa ali quam ob causam Ci. idr. zaradi česar, in zaradi tega, in zato, ex alia causa Cels., multis ex causis Q., propter eam, quam dixi, causam Ci.; pesn. z inf.: quae causa fuit consurgere in arma? V., cura coniugis ereptae causa perire fuit Tib.; tudi z ad: satis vehemens causa ad obiurgandum Ter.; v prozi s konsekutivnim stavkom: huius epistulae ea causa est, ut abs te impetrarem... Ci. ep., non satis causae est, ut ea memoriae prodantur C.; zanikano: quid est causae, quin amicos nostros Stoicos dimittamus? Ci.; s finalnim stavkom (za verba impediendi): ob eam causam, ne tu ex reis eximerere Ci., quibus morbus causa erat, quominus militarent L.; tudi: propter hanc causam, quod... Ci. Reklo: in causa esse vzrok biti, kriv biti: in causa haec sunt Ci. ep., vim morbi in causa esse, quo serius perficeretur L., humana calamitas in causa est Plin., esse alicui in causa, ut... Q., in causa (est) amor primum, deinde quod... Plin. iun.

2. vzrok, gibalo, povod: alicui causae esse L. biti povod; z objektnim gen.: necdum causae irarum exciderant animo V., quae rebus sit causa novandis, dissimulant V., plaga non dedit causas valentes ad letum O., iurgii causam intulit Ph. je sprožil prepir; rei causam dare Ci., C. čemu povod dati, nos causa belli sumus L.; redkeje s subjektnim gen.: causam fassus amoris O. ki je priznal ljubezen kot nagib, seu dolor hoc fecit seu sparsi causa veneni O. učinek strupa.

3. occ.
a) pravičen razlog, pravi vzrok, pravična stvar: cum causa accedere ad accusandum Ci., res causam solum non habet, ceteris rebus abundat Ci., armis inferiores, non causā Ci., non sine causa H.
b) opravičljiv razlog, opravičilo, ugovor: nec erit iustior non veniendi morbi causa quam mortis Ci. opravičilo z boleznijo... s smrtjo, causam accipio Ci. dam veljati, causae nihil dicimus, quin tibi vadimonium promiserit Ci. nič ne ugovarjam.
c) navidezen razlog, pretveza, izgovor: causam invenire Ter., causas fingere Ci., O., causas innecti morandi V., Themistocles dedit operam, ut tempus duceret, causam interponens se collegas exspectare N. pod pretvezo, da pričakuje, c. probabilis Cu., per causam renovati ab Aequis belli educi legiones iussere L. pod pretvezo, da..., per causam supplementi equitatusque cogendi C., alius aliā causā illatā C. ta s tem, drug z drugim izgovorom.
č) medic. vzrok bolezni: in affecto corpore quamvis levis causa magis quam in valido gravior sentitur L., causae externae L., tenuisissimae causae Sen. ph., tantum causam metuere Cels., afferre valetudinis causas Q.; od tod v pozni lat. = bolezen: Cael., P. Veg.

III.

1. predmet v pravnem življenju, pravni posel, pravni primer, pravna stvar, predmet spora, pravda: his de causis (iz teh razlogov) ego huic causae patronus exstiti Ci. sem se zavzel za to pravno stvar, causae publicae et privatae Ci. civilnopravni in kazenskopravni primeri, c. forenses Ci., c. capitis Ci. pravda na življenje in smrt, c. parvula Ci. malenkostna pravda, causa prior O. prvi del pravde (preiskava), c. maiestatis T. Rekla: causam dicere Ci., C., L. „pravno vprašanje razlagati“, t. j. (o tožencu) zagovarjati se, (o njegovem odvetniku) zagovarjati, braniti, prim. causam defendere, (per)orare Ci. braniti, potegovati se za..., causam cognoscere Ci., C. preisk(ov)ati, causā cognitā Ci. po preiskavi, indictā causā Ci. ne da bi kdo zagovarjal, brez pravde, causam agere Ci. pravdati se, causā desistere Ci. odstopiti od tožbe, umakniti tožbo, causam tenere, obtinere, sustinere Ci. pravdo dobiti, causam perdere Ci. pravdo izgubiti, causā cadere Ci., Icti. zavrnjen biti (zaradi napake v obliki).

2. pren. (zunaj pravnega življenja)
a) sporna točka, predmet, podmena (hipoteza), nerešena stvar, vprašanje: quod ὑπόϑεσιν Graeci, nos causam dicimus Ci., posco causam disserendi Ci., Pompeius et de re (o stvari) et de causa (o spornem vprašanju) iudicavit Ci.
b) stvar, ki jo kdo zagovarja ali podpira, korist, prid, (stranka): una factio populi causam agebat (je zastopala korist ljudstva), altera optimatum N., ne condemnare illam causam, quam secutus esset, videretur Ci., ad causam publicam accedere Ci. državno korist zastopati, in causam plebis inclinatus L., causam foederis egit L. je govoril za zavezo, mandatam iuvit facundia causam O. naročilo; omnis familiae causa consistit tibi Fl. skrb za družino.

3. met.
a) stvar, zadeva, opravilo, posel, naloga: qui super tali causa eodem missi erant N., ei senatus publice causam dedit, ut mihi gratias ageret Ci. mu je uradno naročil, consurgunt ii, qui et causam et hominem probant C.
b) odnos, položaj, stanje: omnium Germanorum unam esse causam C., in eādem causā erant Usipetes et Tencteri C., in meliore causa erat Regulus Ci.
c) medsebojni odnosi, razmerje, poseb. prijateljstvo: (explicabo), quae mihi sit ratio et causa cum Caesare Ci., quîcum tibi causae et necessitudines veteres intercedebant Ci., si mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis non intercederet Ci. ko ne bi bil v tako tesni zvezi s Sikuli, principes Nerviorum causam amicitiae cum Cicerone habebant C. so bili v prijateljskem odnosu s Ciceronom.

cause [koz] féminin vzrok, razlog, povod; zadeva, stvar; pravda, proces

à cause de, pour cause de zaradi
à cause que (vieilli) ker
état masculin de cause dejansko stanje
en désespoir de cause kot zadnje sredstvo
en tout état de cause na vsak način, vsekakor
et pour cause! iz dobrega razloga, in ne brez vzroka, in jasno (je) zakaj!
pour cause de santé iz zdravstvenih razlogov
(à) petite cause grands effets majhni vzroki, veliki učinki (velike posledice)
avocat masculin sans causes odvetnik brez klientele
la bonne cause dobra, pravična stvar
cause célèbre senzacionalen proces
cause de divorce razlog za razvezo
cause embrouillée zapletena, težavna stvar
cause finale cilj
cause de pourvoi razlog za pritožbo
avoir gain de cause, cause gagnée doseči ugodno rešitev, zmagati
donner gain de cause, cause gagnée prav dati
être (la) cause de quelque chose biti vzrok za kaj, povzročiti kaj
(familier) je ne suis pas cause si ... jaz nisem vzrok, nisem kriv, če ...
être en cause (juridique) biti stranka v pravdi; biti v debati
n'être pas en cause, être hors de cause ne biti prizadet, ne biti udeležen, ne prihajati v poštev
la cause est entendue stvar je (sedaj) jasna (za odločitev)
faire cause commune avec quelqu'un zvezati se s kom, imeti iste cilje, delati za isto stvar
mettre en cause pritegniti v proces
mettre hors de cause izključiti
obtenir gain de cause dobiti svojo pravico
parler en connaissance de cause govoriti kot dober poznavalec stvari
plaider une cause voditi proces (kot zagovornik)
plaider la cause de quelqu'un koga v zaščito vzeti, braniti
prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, braniti njegove interese
remettre en cause quelque chose dvomiti, sumiti o čem

causticus 3 (gr. καυστικός) žgoč, jedek, razjedljiv: vis, natura Plin., spuma Mart. nekakšno peneče se milo, s katerim so si Germani barvali lase; subst. causticum -ī, n neko jedko zdravilo: Plin., P. Veg.

cavallo m (f -la)

1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
cavallo baio rjavec
cavallo bianco belec
cavallo sauro rjavec
cavallo morello vranec
cavallo da sella jezdni konj
cavallo da tiro vprežni konj
cavallo da corsa dirkalni konj
a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
febbre da cavallo pren. huda vročica
spropositi da cavallo pren. hude napake
essere a cavallo pren. biti na konju
cavallo di battaglia paradni konj
andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš

2. tehn.
cavallo, cavallo vapore konjska moč

3.
cavallo di Frisia voj. španski jezdec

4. šport konj:
cavallo con maniglie konj z ročaji

5. šah skakač

6. korak (pri hlačah)
PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast

cavea -ae, f (cavus)

1. votlina: Plin., Lact., Prud., a cavo cavea Varr.; od tod
a) kletka za živali, obor, zverinjak, ptičnica: Varr., Lucr., Cu. idr., avis inclusa in cavea Ci., ursus,... caveae valuit si frangere clatros H., in cavea mortua pica Mart.; panj, košnica: Col., emissum caveis apum agmen V.
b) ograja iz trnja idr. okrog mladih dreves idr.: Col.
c) mrežasto pleteno stožčasto stojalo, ki so ga postavljali valjavci in barvarji nad oglenko z ožganim žveplom, da so vetrili, sušili in belili tkanino: Ap. (Metam. IX, 24).

2. pren. prostor za gledalce (v rim. gledališču): Pl., Amm., qui clamores totā caveā nuper in... M. Pacuvii nova fabula! Ci.; sedeži v gledališču so se stopničasto dvigali; od tod prima cavea sedeži na prvem prostoru (za častno gospodo: senatorje, viteze, Vestalke), media c. sedeži na srednjem prostoru (za poštene državljane), ultima ali summa c. sedeži na zadnjem prostoru (za ljudstvo in drhal): Turpione Ambivio magis delectatur, qui in prima cavea spectat, delectatur tamen etiam, qui in ultima Ci., sanxitque, ne quis pullatorum mediā caveā sederet Suet., verba ad summam caveam spectantia Sen. ph. zadnjemu prostoru namenjene.

3. met.
a) gledališče: verbum in cavea dixit histrio Pl., ludi publici, quoniam sunt cavea circoque divisi Ci.
b) gledalci v gledališču, potem gledalci sploh: consessus caveai (= caveae) Lucr., hic totum caveae consessum ingentis... clamoribus implet V., caveae dissensus Stat.

ce, večinoma okrnjeno v c (part., pravzaprav loc. debla k̑o, k̑i̯o, k̑i ta; prim. lat.: cis, citer, citra, ecce, gr.: ἐκεῖ tam, κεῖνος, ἐκεῖνος oni) tu, le; stoji

1. enklitično pri oblikah kazalnih zaimkov: huiusce, hosce, hasce, hisce, oslabljeno v hic, haec, huic, hanc, hunc, hōc (soobl. hūc), hāc in v neutr. hoc = *hodce, hīc = tu. V predklas. dobi tudi pri ille in iste, toda klas. le pri illīc, istīc, illūc, istūc in illinc, istinc poleg illim, istim. Prim. še num nunc, tum tunc, sīc, ster. sīce poleg si. Pred vprašalnico „ne“ nastane po oslabitvi vokala obl. „ci“: sicine, haecine, nuncine.

2. kot predpostavljena part. gl. cedō.

cebar krmiti, pitati, hraniti; vabo nastaviti; netiti (ogenj, strast); prižgati

según cebas, así pescas kot si postelješ, tako ležiš
cebarse en la matanza naslajati se v ubijanju, biti krvoločen

cedíti (-ím)

A) imperf.

1. colare, filtrare

2. secernere

B) cedíti se (-ím se) perf. refl. colare, gocciolare:
iz nosa se mi cedi mi gocciola il naso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cediti besede skozi zobe parlare tra i denti
(počasi) cediti vino centellinare, sorseggiare il vino
cediti se komu po čem qcs. far venire a qcn. l'acquolina in bocca
ti si dobil vse, mi pa sline cedimo tu hai avuto tutto, mentre noi siamo rimasti a bocca asciutta
pog. cediti jo za kom correre dietro a qcn.
tam se cedi med in mleko vi scorrono il latte e il miele
vino se je kar cedilo od mize il vino scorreva a fiumi

cēdō² -ere, cēssī, cēssum (najbrž iz ce sem [gl. to členico in prim. cĕdō] in indoev. korena sed iti, prim. gr. ὁδός pot)

I.

1. iti, hoditi, korakati, stopiti (stopati), sprehajati se: Varr., Lucr., Pr., si hinc aliquo cesseris Luc. ap. Non., cedunt de caelo ter quattuor corpora sancta avium Enn. ap. Ci. plava z neba, transvorsus,... cedit quasi cancer solet Pl., ibi cedit miles Pl., nitidus qua quisque per ora (pred očmi) cederet H., poena in vicem fidei cesserat L. je bila stopila na mesto...

2. pren. uspe(va)ti, od rok iti, napredovati, izteči (iztekati) se: Pl., quā (kolikor) Parcae sinebant res cedere Latio V., si res (fortuna) cessisset Fl.; z adv.: Vel., Plin. iun., utcumque cessura res est Cu., dei munus bene cedit O. ima ugoden uspeh, optime c. Cels., Q., aliquid male cedit alicui O. komu se kaj izjalovi, quae prosperē (prospera L.) ei cesserunt N., feliciter c. O., parum c. T., Suet., opinione tardius c. Suet.; s prepozicionalnimi izrazi: temeritas in gloriam cesserat Cu. se je iztekla v slavo, c. pro bono (= bene) Suet., citra spem omnium Fl., supra vota Aur.; brez. subj.: utcumque cesserit Cu. kakor se izteče, si bene (male) cesserat H.

3. (z označeno smerjo) preiti (prehajati) v (na) kaj, spremeniti (spreminjati) se v kaj, pretvoriti (pretvarjati) se v kaj: huc omnis aratri cessit honos V., vis aurea... humano de corpore cessit in amnem O., asperitas verborum in bacas cessit O.; occ.
a) (kot last) preiti (prehajati) na koga, komu pripasti (pripadati): z in in acc.: quo (foedere) ab Tullo res omnis Albana in Romanorum cesserit imperium L., Pompei Crassique potentia cito in Caesarem, Lepidi atque Antonii arma (stranka) in Augustum cessere T., spolia in vulgus cedebant T., bona interfectorum in medium cedant T. naj pripadejo skupnosti, naj postanejo obče imetje, omnes (nationes) in unum cedebant T.; z dat.: Sil., Dig., ut etiam is quaestus huic cederet Ci., captiva corpora Romanis cessere L., regnorum reddita cessit pars Heleno V., cedet (ager) in usum nunc mihi, nunc alii H., cesserunt piscibus undae habitandae O., Ptolemaeus, cui Aegyptus cesserat Cu., certamen, tibi praeda cedat maior an illi H., praeda victoribus cessit T., tudi: cedit aliquid praedae alicuius ali in praedam alicuius L. kaj pripade komu kot plen.
b) zgoditi se, primeriti (primerjati) se, priti (prihajati) na koga, zade(va)ti koga: nolle ominari, quae captae urbi cessura forent L.

4. tržno iti za kaj, šteti se za kaj, veljati za kaj: Col., Icti., binae (oves) pro singulis in fructu cedent Ca., epulae... pro stipendio cedunt T., Chattis victoribus ea fortuna in sapientiam cessit T. se je štela za modrost.

II.

1. oditi (odhajati), proč iti, ločiti se, umakniti (umikati) se: quia postremus cedis hoc praemî feres Pl., ego cedam atque abibo Ci., ictum praevidit et cessit V., plagam cedendo arcebat O.; evfem. = umreti, preminiti: cesserit parum gratus Plin. iun., ut cessisse Othonem... certi auctores in theatrum adtulerunt T. Od kod? z abl.: patriā Ci., Iuv., Italiā Ci., N., T., Iust., civitate L., campis H., cede locis V. poberi se od tod! c. finibus alieni imperii Cu., bifero Paesto Mart., foro Sen. ph., Iuv., Dig. s trga se umakniti = ne moči plačati svojih dolgov, vitā Ci., H., T. ali mundo c. Vell. iti s tega sveta, senatu c. T. izstopiti iz senata; s praep.: ex civitate, e patriā, ab ali de oppido Ci. ab urbe sua O., de litore, ab ordine V., de sede secunda aut quarta H., ex contione Cu. Pred kom? ali komu? z dat.: di, quibus ensis et ignis cesserunt O. Occ. voj. umakniti (umikati) se, nazaj se pomakniti (pomikati), odstopiti (odstopati): his imperat, ut simulatione timoris paullatim cedant ac pedem referant C., nostri cedentes insequi non audebant C., cedentes violari vetuit N., dispersi a suis pars cedere, alii insequi S., Thesea cedentem celeri cum classe tuetur Cat., multitudo hostium cedit Cu., cui (Viriatho)... etiam exercitus nostri imperatoresque cesserunt Ci., c. instanti et paulo post instare S., hosti numquam c. N., c. loco (abl.) C., N., L., T., Suet. ali ex loco L. premakniti se z mesta, (ex) acie, de oppido L., in tutum, retro L.

2. pren.
a) (o abstr.) umakniti (umikati) se, preiti (prehajati), (pre)miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: ut primum cessit furor V., non cessit fiducia Turno V. ni zapustila Turna, quo tibi fiducia cessit? V., non mea sententia loco cedit V. se ne gane, ne omahuje, cessit pudor O., (ex) memoriā c. L. uiti (uhajati) iz spomina, horae quidem cedunt et menses et anni nec praeteritum tempus umquam revertitur Ci., fit, uti... introrsum pars (animai) abdita cedat Lucr.; cedant curaeque metusque Stat.; occ. α) (o krajih) odmikati se: arva... semper cedentia retro V., hoc dorsum maris cedit introrsus Cu., ut ripae fluminis cedunt T. β) (o rečeh) pritisku umakniti (umikati) se, vda(ja)ti se: quacumque imus, videtur (aër) quasi locum dare et cedere Ci., pete cedentem aëra disco H., cedentes aurae O., ebur cedit digitis O., ponderi Plin. ali oneri c. Q., cedentes oneri rami Mart., sabulum... vestigio (vsaki stopinji) cedens Cu., aquae cedunt Cu. upadajo.
b) z dat. umakniti (umikati) se = vda(ja)ti se, pokoriti (pokoravati) se, ukloniti (uklanjati) se, prilagoditi (prilagojevati) se, podleči: Pl., Pr., Plin. iun., Suet. idr., minis alicuius, tempori, rei publicae temporibus, rei publicae Ci., auctoritati Ci., N., cedant arma togae Poeta ap. Ci. fortunae c. C., S., fato c. L. evfem. = prostovoljno umreti, sam se usmrtiti, c. eius pertinaciae, invidiae civium N., pluribus (večini) Cu., malis O., Cu., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V., cessit immanis tibi blandienti ianitor aulae H., c. amori turpi, timori Val. Fl., vincentibus vitiis Q., nocti Sil. zaspati; redko abs.: nec gravem Pelidae stomachum cedere nescii (gen. sg.)... (dicere) conamur H., ubi vinci necesse est, expedit cedere Q.; occ. podrediti (podrejati) se, zaosta(ja)ti za kom, slabši biti, ne dosegati koga ali česa: cedunt omnia Iovis regno O. animalia cedunt cuncta deo O., nulli cessura dearum O., cum tibi aetas nostra cederet Ci., salix quantum cedit olivae..., tantu tibi cedit Amyntas V., c. gloriae alterius Vell., naturae caelesti atque immortali Q.; z abl. limitationis: neque multum cedebant virtute nostris C., Minervae laudibus (po slavi) cedere O., mihi sorte cedit O., nulli in regem caritate c. Cu.; pass. (brezos.): ut... nihil omnino Graecis cederetur Ci.; s praep. in in abl.: Graeciae nihil in hoc genere Ci., cum in nulla re Agesilao cederet N.; redkeje abs.: cedo equidem nec, nate, tibi comes ire recuso V., subveniendum sociis virium aemulis cedentibusque per reverentiam T.
c) z abl. odstopiti (odstopati) od česa, opustiti (opuščati) kaj, odreči (odrekati) se čemu, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti se česa: Icti., possessionibus Ci., possessione agri publici, possessione rei publ. L., captae urbis titulo Cu. odreči se pravici do..., patrimonio toto Sen. ph., bonis Q., Suet.; komu na ljubo = komu v prid z dat.: alicui possessione hortorum Ci., honore collegae L., Achaeis non Argis modo, sed etiam Corintho L., alicui titulo imperii Vell., creditoribus villā Suet.; pass. (brezos.): Siciliā sibi omni cedi L.

III. trans.

1. komu kaj odstopiti (odstopati) prepustiti (prepuščati), zapustiti (zapuščati): Vell., Iust., multa multis de iure suo Ci., permitto aliquid iracundiae tuae, do adulescentiae, cedo amicitiae, tribuo parenti Ci., currum (sc. trimphalem) ei cessuri L., ut sciam vestrum esse, quod ceditis Cu.; pass.: Dig., in dando et cedendo loco Ci., cessa hereditas Varr.

2. dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), prizna(va)ti pravico komu; s finalnim stavkom (cedere v tem pomenu je pravzaprav brahilogija = cedere et constituere, ut): Dig., hac victoria contenta plebes cessit patribus, ut tribuni militum crearentur L., Caesar adulationibus senatus libens cessit, ut vicesimo aetatis anno consulatum Nero iniret T.; tako tudi: neque tamen protinus cesserit orator, quo minus... possit verum... dicere Q.; z ACI: Tert., tibi... aetherii dono cessere parentes aeternum florere genas Stat. — Od tod adv. pt. pr. cēdenter umikajoč se, popuščajoč: Cael.

ceinture [sɛ̃tür] féminin pas; obroč (iz kovine)

nu jusqu'à la ceinture do pasu gol
ceinture d'attache navezni pas (pri padalu)
ceinture de chasteté krepostni pas
ceinture hygiénique mesečni vložek (médecine)
ceinture de murailles pas obzidja
ceinture de natation plavalni pas
ceinture de sauvetage rešilni pas
ceinture de soutien, orthopédique ortopedski pas
ceinture de sûreté (aéronautique, automobilisme) varnostni pas
ceinture verte zeleni pas (mesta)
ne pas aller à la ceinture de quelqu'un (figuré) komu ne do kolen priti, segati
se mettre, se serrer la ceinture (familier) pas si zadrgniti, odreči se čemu
être toujours pendu à la ceinture de quelqu'un (figuré) ne se ganiti od koga

cél (-a -o)

A) adj.

1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi

celebritās -ātis, f (celeber) mnogokratno ali mnogoštevilno obiskovanje kakega kraja, obljudenost, živahnost: celebritas loci suspicionem desidiae tollit Ci. ep., si hoc in Baiarum illa celebritate faciat Ci. v živahnem kopališču, quae species Italiae, quae celebritas oppidorum Ci. kako gosto obljudena mesta, c. loci, mercatūs T.; occ. shajanje (poseb. pri kaki slavnosti), pritisk, naval, mnogoštevilen shod, prihod, slovesno obhajanje, slovesnost: virorum ac mulierum Ci., Floram celebritate ludorum placare Ci. z mnogoštevilno obiskanimi igrami, ludis celebritatem addere L. igre sijajneje prirediti, c. audientium Q., notabilis celebritate et frequentia occurrentium introitus T., c. apparatūs Cu. sijajnost, veličastnost, supremi diei Ci. pogrebni sijaj, eiusdem diei L., matrimonii Sen. rh., nuptiarum Macr.; met.
a) velika ljudska množica: theatrum celebritate refertissimum Ci. ep.
b) javnost: in celebritate versari N., in maxima celebritate atque in (pred) oculis civium vivere Ci., non modo solitudinem non quaerit, sed frequentissima celebritate laetatur turpissimis rebus Ci. pred očmi vseh.

2. pogosto dogajanje, pogostnost, veliko število: multitudo et c. iudiciorum Ci. ep., c. periculorum T.

3. pren.: pogosto imenovanje, slavljenje, proslavljanje, slava: si quis habet causam celebritatis ac niminis Ci., c. famae Ci. velik glas, Rhodus antiquissimae celebritatis Gell.