Franja

vdáti se to submit (v to); to submit oneself; (predati se) vojska to surrender (oneself)

vdáti se v kaj to abandon oneself to something
brezpogojno vdáti se vojska to surrender unconditionally
vdáti se pijači to be addicted to drink
vdáti se v božjo voljo to submit to God's will
vdáti se v usodo to resign oneself to one's fate
vdáti se strastem to indulge one's passions, to give way to one's passions, to abandon oneself to one's passions
tla so se mu vdala pod nogami the ground gave way beneath him

večer samostalnik
1. (del dneva) ▸ este, estProti večeru se bo od zahoda pooblačilo. ▸ Estefelé nyugat felől befelhősödik.
Sprehod v naravi si privoščimo šele na večer, ko pasja vročina popusti. ▸ Csak este teszünk sétát a természetben, amikor enyhül a kutya meleg.
Včeraj pod večer je bilo deževje spet nadvse silovito. ▸ Tegnap estefelé ismét nagy esőzések voltak.

2. (družaben dogodek) ▸ est, estély

ved|er [é/ê] (-ra, -ro) človek: heiter, frohsinnig; nebo: heiter
vedra narava die Frohnatur
pod vedrim nebom im Freien, unter freiem Himmel
z vedrega neba aus heiterem Himmel

véder serene; cloudless; clear; (vesel) cheerful, merry

kot blisk z védrega neba like a bolt from the blue
védra starost serene old age
védro vreme serene (ali fair) weather
véder dan bright day
pod védrim nebom (taborjenje, prenočevanje) in bivouac, (v šotoru) under canvas

véder serein, clair, beau , (vesel) gai, enjoué , (dobre volje) de bonne humeur

pod vedrim nebom en plein air, à la belle étoile
kot strela z vedrega neba comme un coup de tonnerre (ali foudre)

véder sereno; claro ; (vesel) alegre ; (dobre volje) de buen humor

postati zopet veder (nebó) despejarse, (vreme) serenarse
pod vedrim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
udariti kot strela z vedrega neba caer como (ali producir el efecto de) una bomba

vedríti (-ím)

A) imperf.

1. ripararsi:
vedriti pod napuščem ripararsi sotto la sporgenza del tetto

2. rasserenare, tranquillare:
pren. vedriti in oblačiti fare il bello e il brutto tempo

B) vedríti se (-ím se) imperf. impers. rasserenarsi, schiarirsi

veil¹ [véil] samostalnik
koprena, tančica, (žalni) pajčolan
figurativno krinka, maska, pretveza, plašč, zaščita, koprena
anatomija mehkonebni jeziček; lahka hripavost

beyond the veil figurativno po smrti, v onstranskem življenju
under the veil of dark pod okriljem (zaščito) teme
under the veil of friendship pod krinko prijateljstva
let us draw a veil over what followed potegnimo kopreno čez to, kar je sledilo
to take the veil iti v samostan, postati redovnica (nuna)

véja (-e) f

1. ramo:
veja ozeleni il ramo verdeggia
odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
goste, košate veje rami folti, frondosi
biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

2. ramo, diramazione:
železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
stranska veja ramo laterale
sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

4. branca:
razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
agr. ogrodne veje rami maestri

velika koalicija stalna zveza
(v nemški politiki) ▸ nagykoalíció
Nemčija bo po več kot 160 dneh od parlamentarnih volitev dobila tretjo veliko koalicijo pod vodstvom Merklove. ▸ Több mint 160 nappal az országgyűlési választások után Németországban már a harmadik nagykoalíció alakul meg Merkel vezetése alatt.

velíko adv.

1. (izraža veliko količino) molto, tanto; grande:
imeti veliko drv avere molta legna
imeti veliko sreče avere una gran fortuna, una fortuna matta
takih primerov je veliko di esempi così ce ne sono tanti
pren. dati veliko nase avere un'alta opinione di se
pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate, essere ricco sfondato

2. (v adv. rabi s komp. izraža visoko stopnjo) molto, assai:
pot je veliko krajša la strada è molto più corta

velvet [vélvit]

1. samostalnik
baržun, žamet, žametu podobna tkanina
zoologija baržunast ovoj na novih rogovih srnjakov
figurativno baržunasta površina (ki se vda pod prstom)

black velvet sleng pijača sekta in močnega piva; sleng lahkó pridobljen dobiček
coton velvet bombažni žamet
silk velvet svileni žamet

2. pridevnik
baržunast, žametast; mehek
figurativno priliznjen, hinavski; v ugodnem finančnem položaju

a velvet tread figurativno tiha in mehka hoja
with velvet tread z neslišnimi koraki
velvet paws figurativno žametaste tačke, uglajeno vedenje (manire)
to handle s.o. with velvet gloves ravnati s kom z žametastimi rokavicami
an iron hand in a velvet glove železna roka v žametasti rokavici, figurativno krutost, skrita pod lepimi besedami, milim vedenjem itd.

vȅnt m (t. fent, it. finto) dial., zastar.
1. pretveza, izgovor: -a radi pod pretvezo, navidezno
2. zvijača, finta

vērī-similis -e, nav. pisano ločeno vērī similis -e ali similis -e vērī (gl. vērum -ī, n pod vērus 3) resnici podoben, verjeten: Ci., C., L.; adv. vērī-similiter, nav. pisano vērī similiter: Ap., Tert.

vērī-similitūdō -inis, f, nav. pisano ločeno vērī similitūdō ali similitūdō vērī (gl. vērum -ī, n pod vērus 3) podobnost resnici, verjetnost: Ci., Sen. ph., Plin.

verrīnus¹ 3 (verrēs) merjaščev, prašičji: ius, cauda Ci. (gl. Verrīnus pod verrēs), adeps Plin.

Verschluß, Verschluss, der, (Verschlusses, Verschlüsse) zaprtje; zapiralo, zapirka, zapora; bei der Kamera: zaklop; Heerwesen, Militär zaklep; bei Flaschen: zapirka; plomba; ([Reißverschluß] Reißverschluss) zadrga; Medizin zapora; von Adern: zamašitev, začepljenje; unter Verschluß halten imeti pod ključem

versum, gl. versus 3 pod vertō.

versūra (vorsūra) -ae, f (vertere, vortere)

1. obračanje, sukanje, vrtenje: foliorum, huius loci Varr.

2. meton.
a) kot agr. t.t. ozara (ozare), starejše vzvrati (na polju): Col.
b) kot arhit.t.t. kot, ogel: in versurā porticūs Vitr., itinera versurarum Vitr. stranski vhodi (gledališč), versurae procurrentes Vitr. stranice (stranske stene) odra, in geniculis aut versuris Vitr. v (pri) vodovodnih kolenih.

3. metaf. menjava, sprememba: Arn.; poseb. (za)menjava (menjavanje, menjanje) upnika, posojilo za poplačilo dolga: poenam sine mutuatione et sine versurā dissolvere Ci. ne da bi vzel kaj na posodo ali poplačal stare dolgove z novimi; occ. posojilo, kredit nasploh: versuram facere Ci. vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, Fulvia versuram facere non potuit N. ni mogla dobiti denarja na posodo, versuram facere publice necesse erat N. najeti državno posojilo; pren.: versuram facere ab Epicuro Sen. ph. izposoditi (izposojati) si, vzeti (jemati) pri Epikuru, povze(ma)ti iz Epikura, domi versura fit Sen. ph. na posodo se jemlje le doma (o človeku, ki streže le samemu sebi); preg.: vorsurā solves Ter., Lact. = z dežja prideš pod kap.

versus², adv., gl. versus 3 pod vertō.