Franja

remudar iz-, za-menjati; preobleči

rente [rɑ̃t] féminin renta; stalni redni dohodki od kapitala, zemljišča itd.; redni prejemki, npr. iz zavarovanja; pluriel (ptemoženjski) dohodki

rente d'Etat državna renta
rente accident féminin, rente de maladie nezgodniška, bolniška renta
rente d'invalidité, de vieillesse invalidska, starostna renta
rente foncière zemljiška renta
rente perpétuelle, viagère dosmrtna renta
bêtes féminin pluriel de rente koristna živina
vivre de ses rentes živeti od svojega premoženja, od denarja, familier ne delati

rentrée [rɑ̃tre] féminin vračanje, vrnitev (domov); vrnitev igralca na oder (po prekinitvi); ponoven začetek (kake dejavnosti, zlasti po počitnicah); ponovna otvoritev; spravilo; pobiranje (davkov); karte, ki se vzamejo v zameno iz talona; pluriel zbrani denar; vrnjeno blago (roba)

rentrée des foins, d'une récolte spravilo sena, letine
rentrée des classes začetek šolskega leta, šole (po počitnicah)
rentrées pluriel fiscales pobrani davki
rentrée journalière dnevni izkupiček
rentrée parlementaire ponoven sestanek parlamenta (po počitnicah)
d'une rentrée difficile težko izterljiv
la rentrée des voitures à Paris, à la fin du weekend vračanje avtomobilov v Pariz, ob koncu tedenskega oddiha
l'acteur a fait sa rentrée sur la scène igralec se je vrnil na oder (v svojo dejavnost)

répati -am konja čupati konju strunu iz repa

repêchage [rəpɛšaž] masculin potegnitev iz vode (d'un noyé utopljenca); familier popravni izpit; pomoč (komu) v stiski, v zadregi

repêcher [rəpɛše] verbe transitif zopet (u)loviti (ribe); potegniti iz vode; figuré, familier potegniti iz zagate, pomagati iz stiske, zadrege (quelqu'un komu); (v šoli) popraviti ocene, rede

repêcher un noyé potegniti utopljenca iz vode
repêcher un candidat izpustiti kandidata na izpitu, čeprav ni dosegel zahtevanega števila točk

requemar izpeči, preveč speči, zasmoditi; iz-, po-sušiti (se); peči (poper)

requemar la sangre kri razgreti, razpaliti
requemarse de impaciencia goreti od nestrpnosti
requemarse (por dentro) žalostiti se, hirati od žalosti

rèsāvskī -a -o resavski, iz Resave: resavski govor

re-spuō -ere, respuī (re in spuere)

1. „nazaj (iz)pljuniti ((iz)pljuvati)“„nazaj bljuvati“; (iz)bljuvati, izmetati (izmetavati), iz sebe dati (dajati), (iz)bruhati: Col., Q., Vitr. idr., frenos cum sanguine respuere Stat., reliquiae cibi, quas natura respuit Ci., respuet invisum iusta cadaver humus O., respuere ferrum ab se Lucr. nazaj pehati, odbi(ja)ti, omne vulnus respuens Plin. neranljiv.

2. metaf. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametavati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, ne odobriti (odobravati), ne spreje(ma)ti, prezreti (prezirati): orationem, defensionem, consolationem Ci. ne marati (za kaj), condicionem C., Ci., poëtas H., aliquem auribus Ci. ne hoteti poslušati, cuius aures respuunt (z ACI) Ci. čigava ušesa bolijo? čigava ušesa se pritožujejo? — Pt. pr. respuens z gen.: vocum communium Gell.

ressuage [rəsɥaž] masculin, technique odtapljanje (npr. medi od srebra); odstranitev odvečne vode iz keramične mase

restāgnātiō -ōnis, f (restāgnāre)

1. izstòp, izstópanje, iztèk, iztékanje, razliv(anje), razlitje vode, poplavljanje, poplava: Oceani, Euphratis Plin.

2. vračanje (dvigovanje) iz želodca, spahovanje, riganje, rigavica: alvi (želodca) Plin.

restitūtiō -ōnis, f (restituere)

1. obnova, obnovitev, ponovna (i)zgraditev ((iz)gradnja), ponovna postavitev, poprava, popravljanje, popravilo: domus Suet., restitutio urbis in maius Iust. ponovna izgradnja in povečanje; pren.: libertatis Val. Max. ali fortunae Ci. povrnitev, obnova, lunae Arn. obnova.

2. occ.
a) poklicanje (poziv) (nazaj) iz izgnanstva, vrnitev (povratek) nazaj, postavitev v nekdanji položaj, vrnitev nekdanjega položaja (statusa), restitúcija: populus iniuriam suam restitutione mea reprehendit Ci.
b) pomilostitev, pomiloščenje: damnatis de vi restitutio comparabatur Ci.
c) ponovni sprejem izključenih senatorjev v senat: Suet.

3. (po)vračilo, (po)vrnitev: Icti.

result² [rizʌ́lt] neprehodni glagol
rezultirati, logično slediti (from iz)
izhajati, izvirati, slediti iz, biti posledica, imeti za posledico; končati se (in v, z)
imeti izvor, vir, poreklo (from v)
pravno ponoviti (napraviti) ponoven prestopek

to result badly slabo se končati
to result in failure ne uspeti, spodleteti

resultar izhajati iz; obnesti se; pokazati se kot; izkazati se

resultar útil izkazati se za koristno, obnesti se
de ello resulta un balance de (trg) iz tega izhaja saldo od
no me resulta to mi ne prija; to mi ni v prid
si resulta če se posreči; v ugodnem primeru
la pieza no resultó (gled) igra je doživela neuspeh
los esfuerzos resultaron inútiles prizadevanja so bila zaman

resurrect [rezərékt] prehodni glagol
(redko) znova k življenju zbuditi, oživiti
domačno obuditi (mrtve)
figurativno oživiti, ponovno uvesti; vzeti (truplo) iz groba, izkopati, ekshumirati
neprehodni glagol
vstati od mrtvih

to resurrect an old custom zopet oživiti star običaj

rèšmeta s mn. zapestnica in drug nakit iz biserov in korald

retaliate [ritǽlieit] prehodni glagol & neprehodni glagol
vrniti milo za drago (šilo za ognjilo) (upon s.o. for s.th. komu za kaj)
maščevati se, izvajati represalije
politika, ekonomija naložiti carino za uvoženo blago iz kake države kot odgovor na uvozne carine te države

retaper [rətape] verbe transitif (grobo) popraviti; spraviti v red; predelati, preoblikovati: razčesati (lase); familier spraviti (bolnika) spet na noge, ozdraviti; populaire izvabiti denar iz koga; (v šoli) vreči

retaper une vieille voiture, une maison délabrée popraviti star avtomobil, podrto hišo
retaper un lit površno urediti posteljo
il s'est retapé pozdravil se je

retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
je le retiendrai zapomnil si ga bom!
retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
retenir sa langue brzdati svoj jezik
retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze

retire¹ [ritáiə] prehodni glagol
vojska umakniti nazaj; odkupiti, izplačati (menico); upokojiti (an officer častnika)
umakniti iz prometa (plačilno sredstvo)
neprehodni glagol
vojska umakniti se, izvesti umik; odstopiti, oddaljiti se, oditi; iti k počitku, iti spat; zapustiti službo, iti v pokoj, upokojiti se

retiring pension pokojnina
to retire early iti (hoditi) zgodaj spat
to retire s.o. from the active list izbrisati koga iz seznama aktivnih častnikov
to retire from the world umakniti se iz svetnega življenja v zasebno življenje
to retire a bill trgovina odkupiti, plačati menico
to retire into one's shell postati molčeč
to retire on a pension pustiti se upokojiti
to retire oneself umakniti se
the army retired (before the enemy) in good order vojska se je (pred sovražnikom) umaknila v lepem redu