Franja

ὀστρακισμός, ὁ (ὀστρακίζω) ostrakizem (= sodba s črepinjami).

ὄ-τλος, ὁ [Et. ὀ proth. + tele -, gl. τλῆναι] poet. muka, bolečina, težava.

ὄτοβος, ὁ poet. hrup, hrušč, šum, grom, glas.

οὐδός¹, ὁ, at. ὀδός [Et. iz kor. sed, gl. ὁδός] prag γήραος.

οὐλαμός, ὁ [Et. iz kor. wel, gl. εἰλέω] vrvenje, gneča, vrsta, množica.

οὐλό-θριξ, τριχος, ὁ, ἡ ion. kodrast, kodrolas.

Οὔλυμπος, ὁ = Ὄλυμπος.

οὑμός = ὁ ἐμός moj.

οὑξ = ὁ ἐξ.

οὐρά, ἡ, ion. οὐρή [Et. iz ὀρσϝα, sor. ὄρρος iz orso-s, nem. Arsch (stvn. ars)] 1. rep. 2. pren. zadnja straža, zadnja četa, ὁ κατ' οὐράν vojak zadnje čete, κατ' οὐράν τινος za kom, za hrbtom.

οὐρ-ᾱγός, ὁ (οὐρά, ἡγέομαι) vodja zadnje čete, zadnji mož krdela.

οὐρανίσκος, ὁ (malo) nebo, baldahin.

οὐρανός, ὁ [Et. iz ὀ-ϝορανος, sor. staroindijski bog Várunas, vsevladar] 1. nebo, nebesni svod, oblok. 2. zračni prostor nad zemljo, atmosfera. 3. nebo kot sedež bogov. 4. vsemir, vesoljni svet NT.

Οὐρανός, ὁ bog neba, oče Titanov.

οὐρει-βάτης, ὁ = ὀρει-βάτης.

οὐρεσι-βώτας, ου, ὁ (ὄρος, βόσκω) poet. χῶρος kraj z gorsko pašo, gorski pašnik, ali k θῆρες: ki se pasejo po gorah Sof. Fil. 1148.

οὐρεύς², έως, ὁ ep. [gen. pl. οὐρήων] stražnik, čuvaj, varuh.

οὐρ-ίαχος, ὁ (οὐρά) ep. skrajnji konec, ἔγκεος spodnji del kopjišča.

οὐρός, ὁ ep. jarek, prekop, rov (po katerem so spuščali ladje k morju).

οὖρος¹, ὁ 1. (ugoden) veter, εἰς οὖρον καθίσταμαι pridem v ugoden veter, κατ' οὖρον z ugodnim vetrom. 2. sreča, blagor, prilika, κατ' οὖρον srečno.