Franja

Zadetki iskanja

  • gospód (-a) m

    1. signore:
    (v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
    da, gospod! sissignore; voj. signorsì
    ne, gospod nossignore; pog. signornò

    2. (mož, soprog) marito, signore; padrone

    3. (duhovnik) prete:
    študirati za gospoda studiare per prete
    poslati po gospoda mandare per il prete

    4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
    gospod Golob don Golob

    5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
    on je (pravi) gospod è un vero signore
    biti gospod fare il signore

    6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
    fevdalni, zemljiški gospod feudatario

    7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
    Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
    pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
    pog. Gospod Bog Domineddio
    PREGOVORI:
    kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto
  • gospodárstvo (-a) n

    1. economia:
    narodno, svetovno gospodarstvo economia nazionale, mondiale
    decentralizacija gospodarstva decentramento dell'economia
    panoge gospodarstva settori dell'economia

    2. ekon. (določeno področje v proizvajanju) settore; industria:
    energetsko, gozdno gospodarstvo settore energetico, forestale
    lesno gospodarstvo industria del legno
    vodno gospodarstvo economia idrica
    stanovanjsko gospodarstvo politica abitazionale

    3. (organizacija proizvodnje, razporejanja in uporabe materialnih dobrin):
    dirigirano gospodarstvo economia indirizzata, programmata
    načrtno gospodarstvo economia pianificata
    družbeno gospodarstvo economia socializzata
    kapitalistično, tržno gospodarstvo economia liberista, di mercato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    blagovno, denarno gospodarstvo economia di mercato, monetaria
    ekstenzivno gospodarstvo economia estensiva
    menjalno gospodarstvo economia di scambio, scambista
    naturalno gospodarstvo economia naturale
    agr. dvopoljno, enopoljno gospodarstvo rotazione biennale, annale

    4. redko (posestvo, kmetija) fattoria, podere
  • gospodíčna (-e) f

    1. signorina

    2.
    grajska gospodična figlia del castellano
    dvorna gospodična (dvorjanka) damigella di corte
  • gospodínjski doméstico

    gospodinjsko delo trabajo m doméstico
    gospodinjska skupnost comunidad f doméstica
    gospodinjska šola escuela f del hogar
    gospodinjski izdatki gastos m pl domésticos
    gospodinjska pomočnica criada f
    gospodinjski tečaj curso m de enseñanzas del hogar
  • gostôta (-e) f

    1. densità; compattezza

    2. densità; foltezza:
    gostota dreves foltezza degli alberi
    gostota naseljenosti densità di popolazione
    gostota električnega polja densità del campo elettrico
    gostota magnetnega polja densità del campo magnetico
    gostota plina densità del gas
  • gostováti (-újem) imperf.

    1. essere in tournée:
    včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca

    2. essere (temporaneamente) ospitato:
    učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo

    3. essere ospite
  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • góvor (-a) m

    1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
    motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
    obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
    spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
    dar govora dono della parola
    imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

    2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
    seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
    svoboda govora libertà di parola

    3. (pogovor) discorso:
    napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
    o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
    (v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
    'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

    4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
    pog. imeti, držati govor tenere un discorso
    nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
    otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
    pozdravni govor indirizzo di saluto
    slavnostni govor discorso ufficiale
    nagrobni govor orazione funebre

    5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
    knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
    otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
    likovni govor linguaggio figurativo
    lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
    lingv. premi, direktni govor discorso diretto
  • govoríca (-e) f

    1. voce; pejor. diceria, chiacchiera; rumore:
    med ljudmi krožijo, se širijo govorice corre la voce (che)
    prazne govorice chiacchiere
    kuloarske govorice voci di corridoio

    2. lingua, linguaggio, parlata; knjiž. idioma, loquela:
    ljudska govorica parlata popolare
    filmska, glasbena, pesniška govorica il linguaggio del cinema, della musica, poetico
    govorica izobražencev la lingua degli intellettuali, dell'intellighenzia

    3. (pogovor, govor) discorso
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • grád (-ú) m castello, maniero; rocca:
    mogočen, utrjen grad un castello possente, fortificato
    obzidje gradu le mura del castello
    pren. hiša je pravi grad (razkošna) la casa è un vero palazzo
    pren. obljubljati zlate gradove promettere mare e monti
    gradove zidati v oblake fare castelli in aria
  • grádben de (la) construcción

    gradbena dela obras f pl
    gradbeni delavec obrero m del ramo de la construcción
    gradbeno dovoljenje licencia f de construcción
    gradbena družba sociedad f de construcciones inmobiliarias
    gradbeni inženir ingeniero m constructor, ingeniero m civil
    gradbeni les maderaje m
    gradbeni mojster maestro m de obras; constructor m
    gradbeni načrt (program, projekt) plano m (plan m proyecto m) de construcción
    gradbena odobritev autorización f para edificar
    gradbeno podjetje empresa f constructora
    gradbeni material materiales m pl de construcción
    gradbeni podjetnik contratista m de obras
    gradbeni prostor solar m, (v gradnji) obra f
    gradbeni predpisi reglamento m de la edificacrón
    gradbeni stroški gastos m pl de construcción
    gradbeni tehník térnico m de la construcción
    gradbena tehnika técnica f de construcción
    gradbeni vodja director m de las obras
    gradbena zadruga cooperativa f de construcción
    gradbeni stroji maquinaria f para construcciones
  • grádnja (-e) f

    1. costruzione; fabbricazione, fabbrica; edificazione:
    gradnja cest, mostov, vodovoda costruzione di strade, di ponti, dell'acquedotto
    črna gradnja costruzione abusiva

    2. (ustroj, kompozicija) struttura, composizione:
    dramaturška gradnja struttura drammaturgica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    montažna gradnja costruzione a elementi prefabbricati
    nizka, visoka gradnja costruzione sotto il livello del suolo, costruzione soprassuolo
  • grebén (-a) m

    1. cresta; sommità, cima (di monte, onda):
    gorski greben cresta (della montagna)
    koralni greben banco corallino, madreporico

    2. cresta (del gallo):
    pren. greben se mu je povesil ha abbassato la cresta
    greben mu je zrasel ha alzato, messo su la cresta

    3. vet. (viher) garrese (cane, cavallo)

    4. voj., hist. (ojačani del oglavja čelade) cresta

    5. grad. colmo

    6. meteor. zona

    7. teh. arresto

    8. tekst. pettine, cardo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. grodnični greben (pri pticah) cresta sternale
    anat. lopatični greben cresta (della scapola)
    anat. nosni greben dorso del naso
    žel. vtirjevalni greben bordino
  • grédelj (-dlja) m

    1. navt. chiglia:
    položiti, postaviti gredelj impostare una nave, un'imbarcazione

    2. agr. (pri plugu) bure

    3. assale

    4. anat.
    nosni gredelj dorso del naso
  • gréšnik (-a) m

    1. rel. peccatore:
    zakrknjen grešnik peccatore incallito
    spreobrnjenje grešnika conversione del peccatore

    2. pren. (kdor napravi prekršek) trasgressore:
    stari grešnik vecchia conoscenza (della polizia, del tribunale)
  • griva samostalnik
    1. (o živalski dlaki) ▸ sörény, bunda
    košata griva ▸ dús sörény
    Značilnosti islandskega konja so dolga in košata griva in rep, kratek trup, manjša pasma konj. ▸ Az izlandi ló rövid törzsű, kisebb testalkatú lófajta hosszú és bozontos sörénnyel és farokkal.
    levja griva ▸ oroszlánsörény
    Prav levja griva dokazuje, da tudi pri upodobitvah leva v srednjeveški umetnosti simbolika nadvladuje naturalizem. ▸ Éppen az oroszlánsörény bizonyítja, hogy a középkori művészetben az oroszlán ábrázolásában a szimbolizmus dominál a naturalizmus felett.
    konjska griva ▸ lósörény
    gosta griva ▸ sűrű sörény
    griva konja ▸ lósörény
    konj z grivo ▸ sörényes ló
    griva in rep ▸ sörény és farok
    bela griva ▸ fehér sörény
    Konji imajo grivo in rep. ▸ A lovaknak sörényük és farkuk van.
    Največja posebnost norveških gozdnih muc je njihova griva. ▸ A norvég erdei macskák legkülönlegesebb jellemzője a bundájuk.
    Leva pogosto imenujemo tudi kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. ▸ Az oroszlánt – elsősorban a csodálatos sörénye miatt – gyakran az állatok kirányának nevezik.

    2. (o laseh) ▸ sörény, hajkorona
    skodrana griva ▸ göndör sörény
    griva las ▸ hajsörény, séró
    Namesto neukrotljive grive las je imela mehke kodre, ki so ji ravno prekrivali ušesa. ▸ Zabolázhatatlan hajsörény helyett puha hullámokban omlott le a haja, melyek épp csak eltakarták a fülét.
    levja griva ▸ oroszlánysörény
    Zaradi višine, levje grive kodrastih sivih las in prodornih oči je bil njegov videz akademski. ▸ Magassága, göndör és ősz oroszlánsörénye, átható szeme miatt akadémikusnak nézett ki.
    kodrasta griva ▸ göndör sörény
    razmršena griva ▸ kócos sörény
    Dolgolaske, ki si želijo razmršeno grivo, naj uporabijo navijalke, a las naj ne navijejo do korenin. ▸ A hosszú hajú nők, akik kócos sörényt szeretnének, használjanak hajcsavarókat, de ne tekerjék föl a hajukat egészen a hajtőig.
    bujna griva ▸ buja sörény
    gosta griva ▸ sűrű sörény
    rdeča griva ▸ vörös sörény, vörös hajkorona

    3. (travnata površina; pobočje) približek prevedkahegyoldal, füves rét
    travnata griva ▸ füves hegyoldal, füves rét
    Hodili so v koloni, ubirali bližnjice čez grive, prvi in zadnji pa sta svetila bodisi s trskami ali slamo. ▸ Oszlopban haladtak toronyiránt a hegyoldalban, az első és az utolsó a sorban pedig fafáklyával vagy szalmafáklyával világított.
    Po valovitem terenu morajo marsikje grabiti seno na roke, po grivah pa je treba zagrabiti tudi za koso. ▸ A hepehupás terepen sok helyen kézzel kell összenyalábolniuk a szénát, a hegyoldalban pedig akár kaszával is.
    Okrog domačije so same grive! ▸ A majorságot csupa-csupa füves rét veszi körül!

    4. (o vodni površini) ▸ tajték
    penasta griva ▸ tajték
    Sprehajal se je po plaži, bila je zgodnja jesen, nemirni vetrovi so gonili pred sabo valove s penastimi grivami. ▸ A plázson sétált, koraősz volt, a nyughatatlan szelek maguk előtt kergették a tajtékos hullámokat.
    Bele grive ob obali kažejo lomljenje valov, ki tudi erodirajo morsko dno in splakujejo glino in mivko z obale. ▸ A part menti fehér tajték a hullámtörést jelzi, ami a tengerfeneket is erodálja, és bemossa az agyagot és a homokot a partról.
    Ta ladja je na grivi cunamija jezdila iz pristanišča na celino in pristala štiri kilometre daleč od obale. ▸ Ez a hajó a cunami taraját meglovagolva lebegett ki a kikötőből a szárazföldre, és kötött ki négy kilométerre a parttól.

    5. (o obliki) ▸ sörény, üstök, taraj
    griva gozda ▸ erdő üstöke
    Ves zahodni del je bil prekrit z gosto grivo tropskega gozda in se je končal s strmo skalno steno v morje. ▸ Az egész nyugati oldalt a trópusi erdő sűrű sörénye borította, melynek végében meredek sziklafal zuhant alá a tengerbe.
    V daljavi valovijo grive topolov. ▸ A távolban a nyárfák barkasörénye hullámzik.
    Dala si je narediti tetovažo, stilizirano sonce z obrazom in grivo sončnih žarkov. ▸ Varratott magára egy tetoválást, egy stilizált Napot, amelynek arca volt, és a napsugarak sörényként ölelték körül.
    Na bibavični grivi, na videz goli, najdemo poleg gruč grmičkastega členkarja nekaj zanimivih rastlin. ▸ Az árapály látszólag csupasz taraján, a rengeteg ágas-bogas sziksófű mellett néhány érdekes növényt is találunk.

    6. (goba) ▸ korallgomba
    Paziti moramo tudi, da ne zamenjamo užitnih griv s strupenimi. ▸ Arra is ügyelnünk kell, hogy az ehető korallgombákat ne keverjük össze a mérgezőkkel.
    Povezane iztočnice: tribarvna griva, rumena griva, bleda griva, krvobetna griva
  • gríva melena f ; (konjska) crines f pl

    levja griva melena f (del león)
  • gròb (grôba) m

    1. tomba, sepolcro; fossa:
    pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
    skupen grob fossa comune
    grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
    molčati kakor grob essere muto come una tomba
    tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
    govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
    spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
    skrunitev groba profanazione di sepolcro

    2. pren. tomba; morte;
    prerani, prezgodnji grob morte prematura
    od zibelke do groba dalla culla alla tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
    spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
    pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
    pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
    arheol. žarni grob tomba con urna
    rel. božji grob Sepolcro, repositorio
  • gròb sepultura f ; sepulcro m ; fosa f ; tumba f

    množičen grob fosa f común
    sv. grob (rel) el Santo Sepulcro
    grob Neznanega vojaka Sepulcro del Soldado desconocido
    glas iz groba voz f de ultratumba
    do groba (fig) hasta la sepultura
    lasten grob si kopati cavar su propia fosa
    molčati kot grob callarse como un muerto
    obračati se v grobu (fig) revolverse en la sepultura
    stati z eno nogo v grobu estar con un pie en la sepultura
    vzeti s seboj v grob llevarse consigo a la tumba