gospód (-a) m
1. signore:
(v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
da, gospod! sissignore; voj. signorsì
ne, gospod nossignore; pog. signornò
2. (mož, soprog) marito, signore; padrone
3. (duhovnik) prete:
študirati za gospoda studiare per prete
poslati po gospoda mandare per il prete
4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
gospod Golob don Golob
5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
on je (pravi) gospod è un vero signore
biti gospod fare il signore
6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
fevdalni, zemljiški gospod feudatario
7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
pog. Gospod Bog Domineddio
PREGOVORI:
kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto
Zadetki iskanja
- gospodárstvo (-a) n
1. economia:
narodno, svetovno gospodarstvo economia nazionale, mondiale
decentralizacija gospodarstva decentramento dell'economia
panoge gospodarstva settori dell'economia
2. ekon. (določeno področje v proizvajanju) settore; industria:
energetsko, gozdno gospodarstvo settore energetico, forestale
lesno gospodarstvo industria del legno
vodno gospodarstvo economia idrica
stanovanjsko gospodarstvo politica abitazionale
3. (organizacija proizvodnje, razporejanja in uporabe materialnih dobrin):
dirigirano gospodarstvo economia indirizzata, programmata
načrtno gospodarstvo economia pianificata
družbeno gospodarstvo economia socializzata
kapitalistično, tržno gospodarstvo economia liberista, di mercato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
blagovno, denarno gospodarstvo economia di mercato, monetaria
ekstenzivno gospodarstvo economia estensiva
menjalno gospodarstvo economia di scambio, scambista
naturalno gospodarstvo economia naturale
agr. dvopoljno, enopoljno gospodarstvo rotazione biennale, annale
4. redko (posestvo, kmetija) fattoria, podere - gospodíčna (-e) f
1. signorina
2.
grajska gospodična figlia del castellano
dvorna gospodična (dvorjanka) damigella di corte - gospodínjski doméstico
gospodinjsko delo trabajo m doméstico
gospodinjska skupnost comunidad f doméstica
gospodinjska šola escuela f del hogar
gospodinjski izdatki gastos m pl domésticos
gospodinjska pomočnica criada f
gospodinjski tečaj curso m de enseñanzas del hogar - gostôta (-e) f
1. densità; compattezza
2. densità; foltezza:
gostota dreves foltezza degli alberi
gostota naseljenosti densità di popolazione
gostota električnega polja densità del campo elettrico
gostota magnetnega polja densità del campo magnetico
gostota plina densità del gas - gostováti (-újem) imperf.
1. essere in tournée:
včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca
2. essere (temporaneamente) ospitato:
učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo
3. essere ospite - gotòv (-óva -o)
A) adj.
1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti
2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.
3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura
4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti
5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare
B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro - góvor (-a) m
1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta
2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola
3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'
4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre
5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto - govoríca (-e) f
1. voce; pejor. diceria, chiacchiera; rumore:
med ljudmi krožijo, se širijo govorice corre la voce (che)
prazne govorice chiacchiere
kuloarske govorice voci di corridoio
2. lingua, linguaggio, parlata; knjiž. idioma, loquela:
ljudska govorica parlata popolare
filmska, glasbena, pesniška govorica il linguaggio del cinema, della musica, poetico
govorica izobražencev la lingua degli intellettuali, dell'intellighenzia
3. (pogovor, govor) discorso - govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - grád (-ú) m castello, maniero; rocca:
mogočen, utrjen grad un castello possente, fortificato
obzidje gradu le mura del castello
pren. hiša je pravi grad (razkošna) la casa è un vero palazzo
pren. obljubljati zlate gradove promettere mare e monti
gradove zidati v oblake fare castelli in aria - grádben de (la) construcción
gradbena dela obras f pl
gradbeni delavec obrero m del ramo de la construcción
gradbeno dovoljenje licencia f de construcción
gradbena družba sociedad f de construcciones inmobiliarias
gradbeni inženir ingeniero m constructor, ingeniero m civil
gradbeni les maderaje m
gradbeni mojster maestro m de obras; constructor m
gradbeni načrt (program, projekt) plano m (plan m proyecto m) de construcción
gradbena odobritev autorización f para edificar
gradbeno podjetje empresa f constructora
gradbeni material materiales m pl de construcción
gradbeni podjetnik contratista m de obras
gradbeni prostor solar m, (v gradnji) obra f
gradbeni predpisi reglamento m de la edificacrón
gradbeni stroški gastos m pl de construcción
gradbeni tehník térnico m de la construcción
gradbena tehnika técnica f de construcción
gradbeni vodja director m de las obras
gradbena zadruga cooperativa f de construcción
gradbeni stroji maquinaria f para construcciones - grádnja (-e) f
1. costruzione; fabbricazione, fabbrica; edificazione:
gradnja cest, mostov, vodovoda costruzione di strade, di ponti, dell'acquedotto
črna gradnja costruzione abusiva
2. (ustroj, kompozicija) struttura, composizione:
dramaturška gradnja struttura drammaturgica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
montažna gradnja costruzione a elementi prefabbricati
nizka, visoka gradnja costruzione sotto il livello del suolo, costruzione soprassuolo - grebén (-a) m
1. cresta; sommità, cima (di monte, onda):
gorski greben cresta (della montagna)
koralni greben banco corallino, madreporico
2. cresta (del gallo):
pren. greben se mu je povesil ha abbassato la cresta
greben mu je zrasel ha alzato, messo su la cresta
3. vet. (viher) garrese (cane, cavallo)
4. voj., hist. (ojačani del oglavja čelade) cresta
5. grad. colmo
6. meteor. zona
7. teh. arresto
8. tekst. pettine, cardo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. grodnični greben (pri pticah) cresta sternale
anat. lopatični greben cresta (della scapola)
anat. nosni greben dorso del naso
žel. vtirjevalni greben bordino - grédelj (-dlja) m
1. navt. chiglia:
položiti, postaviti gredelj impostare una nave, un'imbarcazione
2. agr. (pri plugu) bure
3. assale
4. anat.
nosni gredelj dorso del naso - gréšnik (-a) m
1. rel. peccatore:
zakrknjen grešnik peccatore incallito
spreobrnjenje grešnika conversione del peccatore
2. pren. (kdor napravi prekršek) trasgressore:
stari grešnik vecchia conoscenza (della polizia, del tribunale) - griva samostalnik
1. (o živalski dlaki) ▸ sörény, bundakošata griva ▸ dús sörényZnačilnosti islandskega konja so dolga in košata griva in rep, kratek trup, manjša pasma konj. ▸ Az izlandi ló rövid törzsű, kisebb testalkatú lófajta hosszú és bozontos sörénnyel és farokkal.levja griva ▸ oroszlánsörényPrav levja griva dokazuje, da tudi pri upodobitvah leva v srednjeveški umetnosti simbolika nadvladuje naturalizem. ▸ Éppen az oroszlánsörény bizonyítja, hogy a középkori művészetben az oroszlán ábrázolásában a szimbolizmus dominál a naturalizmus felett.konjska griva ▸ lósörénygosta griva ▸ sűrű sörénygriva konja ▸ lósörénykonj z grivo ▸ sörényes lógriva in rep ▸ sörény és farokbela griva ▸ fehér sörényKonji imajo grivo in rep. ▸ A lovaknak sörényük és farkuk van.
Največja posebnost norveških gozdnih muc je njihova griva. ▸ A norvég erdei macskák legkülönlegesebb jellemzője a bundájuk.
Leva pogosto imenujemo tudi kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. ▸ Az oroszlánt – elsősorban a csodálatos sörénye miatt – gyakran az állatok kirányának nevezik.
2. (o laseh) ▸ sörény, hajkoronaskodrana griva ▸ göndör sörénygriva las ▸ hajsörény, séróNamesto neukrotljive grive las je imela mehke kodre, ki so ji ravno prekrivali ušesa. ▸ Zabolázhatatlan hajsörény helyett puha hullámokban omlott le a haja, melyek épp csak eltakarták a fülét.levja griva ▸ oroszlánysörényZaradi višine, levje grive kodrastih sivih las in prodornih oči je bil njegov videz akademski. ▸ Magassága, göndör és ősz oroszlánsörénye, átható szeme miatt akadémikusnak nézett ki.kodrasta griva ▸ göndör sörényrazmršena griva ▸ kócos sörényDolgolaske, ki si želijo razmršeno grivo, naj uporabijo navijalke, a las naj ne navijejo do korenin. ▸ A hosszú hajú nők, akik kócos sörényt szeretnének, használjanak hajcsavarókat, de ne tekerjék föl a hajukat egészen a hajtőig.bujna griva ▸ buja sörénygosta griva ▸ sűrű sörényrdeča griva ▸ vörös sörény, vörös hajkorona
3. (travnata površina; pobočje) približek prevedka ▸ hegyoldal, füves réttravnata griva ▸ füves hegyoldal, füves rétHodili so v koloni, ubirali bližnjice čez grive, prvi in zadnji pa sta svetila bodisi s trskami ali slamo. ▸ Oszlopban haladtak toronyiránt a hegyoldalban, az első és az utolsó a sorban pedig fafáklyával vagy szalmafáklyával világított.
Po valovitem terenu morajo marsikje grabiti seno na roke, po grivah pa je treba zagrabiti tudi za koso. ▸ A hepehupás terepen sok helyen kézzel kell összenyalábolniuk a szénát, a hegyoldalban pedig akár kaszával is.
Okrog domačije so same grive! ▸ A majorságot csupa-csupa füves rét veszi körül!
4. (o vodni površini) ▸ tajtékpenasta griva ▸ tajtékSprehajal se je po plaži, bila je zgodnja jesen, nemirni vetrovi so gonili pred sabo valove s penastimi grivami. ▸ A plázson sétált, koraősz volt, a nyughatatlan szelek maguk előtt kergették a tajtékos hullámokat.
Bele grive ob obali kažejo lomljenje valov, ki tudi erodirajo morsko dno in splakujejo glino in mivko z obale. ▸ A part menti fehér tajték a hullámtörést jelzi, ami a tengerfeneket is erodálja, és bemossa az agyagot és a homokot a partról.
Ta ladja je na grivi cunamija jezdila iz pristanišča na celino in pristala štiri kilometre daleč od obale. ▸ Ez a hajó a cunami taraját meglovagolva lebegett ki a kikötőből a szárazföldre, és kötött ki négy kilométerre a parttól.
5. (o obliki) ▸ sörény, üstök, tarajgriva gozda ▸ erdő üstökeVes zahodni del je bil prekrit z gosto grivo tropskega gozda in se je končal s strmo skalno steno v morje. ▸ Az egész nyugati oldalt a trópusi erdő sűrű sörénye borította, melynek végében meredek sziklafal zuhant alá a tengerbe.
V daljavi valovijo grive topolov. ▸ A távolban a nyárfák barkasörénye hullámzik.
Dala si je narediti tetovažo, stilizirano sonce z obrazom in grivo sončnih žarkov. ▸ Varratott magára egy tetoválást, egy stilizált Napot, amelynek arca volt, és a napsugarak sörényként ölelték körül.
Na bibavični grivi, na videz goli, najdemo poleg gruč grmičkastega členkarja nekaj zanimivih rastlin. ▸ Az árapály látszólag csupasz taraján, a rengeteg ágas-bogas sziksófű mellett néhány érdekes növényt is találunk.
6. (goba) ▸ korallgomba
Paziti moramo tudi, da ne zamenjamo užitnih griv s strupenimi. ▸ Arra is ügyelnünk kell, hogy az ehető korallgombákat ne keverjük össze a mérgezőkkel.
Povezane iztočnice: tribarvna griva, rumena griva, bleda griva, krvobetna griva - gríva melena f ; (konjska) crines f pl
levja griva melena f (del león) - gròb (grôba) m
1. tomba, sepolcro; fossa:
pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
skupen grob fossa comune
grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
molčati kakor grob essere muto come una tomba
tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
skrunitev groba profanazione di sepolcro
2. pren. tomba; morte;
prerani, prezgodnji grob morte prematura
od zibelke do groba dalla culla alla tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
arheol. žarni grob tomba con urna
rel. božji grob Sepolcro, repositorio - gròb sepultura f ; sepulcro m ; fosa f ; tumba f
množičen grob fosa f común
sv. grob (rel) el Santo Sepulcro
grob Neznanega vojaka Sepulcro del Soldado desconocido
glas iz groba voz f de ultratumba
do groba (fig) hasta la sepultura
lasten grob si kopati cavar su propia fosa
molčati kot grob callarse como un muerto
obračati se v grobu (fig) revolverse en la sepultura
stati z eno nogo v grobu estar con un pie en la sepultura
vzeti s seboj v grob llevarse consigo a la tumba