Franja

vet|er [é] moški spol (-ra; -rovi) der Wind (južni Südwind, severni Nordwind, severovzhodni Nordostwind, severozahodni Nordwestwind, astronomija Sončev Sonnenwind, Solarwind, jesenski Herbstwind, nočni Nachtwind, letalstvo, pomorstvo bočni Seitenwind, hrbtni Rückenwind, kopni Landwind, nasprotni Gegenwind, katabatni/padajoči Fallwind, pobočni Hangwind, pritalni Bodenwind, viharni Sturmwind, višinski Höhenwind, vrtinčast Wirbelwind, vzponski Aufwind, za jadranje Segelwind, z morja Seewind), Windverhältnisse množina, Windbewegungen množina
svež veter neuer/frischer Wind
ugoden veter pomorstvo raumer Wind
mlin na veter die Windmühle
hiter kot veter schnell wie der Wind, windschnell
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
govoriti v veter in die Luft reden, in den Wind reden
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben
piha nov veter figurativno hier weht jetzt ein neuer/anderer Wind
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
zapisati v veter in den Rauch schreiben
… vetra Wind-
(pritisk die Windlast, hitrost die Windgeschwindigkeit, moč/jakost die Windstärke, smer die Windrichtung)
sunek vetra böiger Wind, der Windstoß, die Windbö
močan sunek vetra die Bö, Böe, Sturmbö, navzdolnik: Fallbö, Fallböe
vrtinec vetra die Wettersäule
zaščiten pred vetrom windgeschützt
pomorstvo jadrati z vetrom vor dem Wind segeln
obračati z vetrom halsen
obrat z vetrom die Halse
s premčevim vetrom am Wind
z nasprotnim vetrom beim Wind
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
obračati plašč po vetru sein Mäntelchen in den Wind hängen, den Mantel nach dem Wind drehen
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht

véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind

víd eyesight; sight; sense of sight; visual faculty (ali power)

iz vída out of sight
v vídu within sight
oster víd keen sight
medel, moten víd dim sight, dull sight
slab (dober) víd bad (good) sight
izguba vída loss of sight
imeti v vídu to have in view
izgubiti víd (oslepiti) to lose one's sight
izgubiti iz vída koga to lose sight of someone, to lose track of someone
izginiti iz vída to vanish from sight

víd (-a) m

1. fiziol. vista; knjiž. lume:
sluh in vid udito e vista
izgubiti vid perdere la vista
močna svetloba mu je jemala vid la forte luce lo accecava
publ. izgubiti iz vida perdere di vista

2. lingv. aspetto verbale

vid|eti¹ (-im) zagledati, spregledati

1. sehen (na eno oko auf einem Auge, mit einem Auge, ostro scharf)
dvojno videti medicina doppelt sehen

2. sehen (na uro auf die Uhr), -sehen (dol hinuntersehen, heruntersehen, gor hinaufsehen, heraufsehen, nazaj zurücksehen, ponovno [wiedersehen] wieder sehen, v hineinsehen, v ozadje dahintersehen)
videti na lastne oči mit eigenen Augen sehen
ne moči več videti nicht mehr sehen können
ne videti dlje od svojega nosu figurativno nicht weiter als seine Nase sehen
narobe videti (zmotiti se) sich versehen

3. koga/kaj: sehen, einsehen, (ugledati) erblicken

4. (dobiti pred oči) zu sehen bekommen, zu Gesicht bekommen (tega pisma nisem nikoli videl ich habe den Brief nie zu Gesicht bekommen)

5. (opaziti) wahrnehmen, bemerken, na kom: (jemandem etwas) anmerken/ansehen

6. (razpoznati) erkennen; (ugotoviti) feststellen
videti, da … (spoznati) sehen, [daß] dass … erkennen, [daß] dass …
videti po nosu komu kaj (jemandem etwas) an der Nase ansehen

7. (uvideti) ersehen
videti iz (razvideti) ersehen aus
videti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen

8.
figurativno videti na kom/čem finden an
|
videti dosti sveta viel herumkommen
videti zemljo letalstvo Erdsicht haben
videti zvezde die Sterne sehen, figurativno od bolečin: die Engel singen hören
ki se ga izplača videti sehenswert
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
no vidiš! na also!/siehst du!

vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
nič ni vídeti there is nothing to be seen
na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
vídeti je zdrav he looks well
vídeti je, da... it seems that...
vídeti v prihodnost to see into the future
vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
če prav vidim if my eyes do not deceive me
iz tega se vidi hence it appears
jasno se vidi it is clear
na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
vreden, da se vidi worth seeing
sam lahko vidiš you can see it for yourself
malo se vidiva we see little of each other
sam sem to videl I saw it myself
nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
videl sem smrt od blizu I looked death in the face
mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
videl je že lepše čase he has seen better times
si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
naj te več ne vidim! don't let me see you again!
rajši vidim, da ne prideš you had better not come
ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
videl sem, kako je padel I saw him fall
bomo videli! we shall see!, wait and see!
bomo že videli we'll see, time will tell
to bomo še (šele) videli that remains to be seen
rad bi to videl! I'd like to see that!
videl bo, kdor bo živel live and learn

vídeti voir ; (zagledati) apercevoir ; (izgledati) avoir l'air, paraître

le bežno videti ne faire qu'entrevoir quelque chose
dobro (slabo) videti avoir une bonne (mauvaise) vue, avoir de bons (mauvais) yeux
daleč videti voir loin
ničesar ne videti (v temi) ne rien voir, n'y pas voir, n'y voir goutte
videti dvojno voir double
videti vse rožnato voir tout en rose
rajši videti aimer mieux, préférer
spet videti revoir
(v)naprej videti prévoir
videti je bolan il a l'air malade
videti je zdrav il a bonne mine
iz tega se vidi, da … on voit par là que …, il ressort par là que …
videti je, da … on voit que …, il semble que …
iz vašega pisma vidim, da … je vois par votre lettre que …
je že kdo videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?
ne more ga videti il (ali elle) ne peut pas le voir (ali supporter), il le déteste, familiarno il est sa bête noire
da se ne vidiva več! adieu pour toujours (ali à jamais)!
dati videti (pokazati) faire voir, montrer; (razstaviti) exposer; (prikazati se) se montrer
prav malo ga je videti il se fait rare (comme les beaux jours), on ne le voit plus guère
se že vidi il fait déjà clair (ali jour)

vídeti (-im)

A) imperf., perf.

1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista

vídeti ver ; (zagledati) mirar

rajši videti preferir, gustar más
daleč videti ver lejos
od daleč videti ver de lejos
dobro (slabo) videti ver bien (mal), tener buena (mala) vista
bežno videti entrever
videti vse rožnato verlo todo de color de rosa
bomo (že) videli ya veremos
rad (nerad) videti ver con buenos (malos) ojos
(ne)rad vidim, če (da) ... (no)me gusta que (subj)
nič se ne vidi no se ve nada
no, vidiš! fam ¡ya lo ves!, ¡ya te lo decía yo!
ne hoteti kaj videti aparentar no ver a/c, (zatisniti eno oko) fam hacer la vista gorda
je že kdo videl kaj takega? ¿habráse visto semejante cosa?
videl sem kako je padel le vi caer
on me ne more videti (fig) no soy de su agrado
da te nikoli več ne vidim tu! ¡no vuelvas a aparecer por aquí!
iz tega se vidi, da ... por ello se ve que..., de ello resulta que...
nikogar ni bilo videti no se veía a nadie
dati videti dejar ver, (pokazati) mostrar, enseñar, (razstaviti) exhibir
dati se videti (prikazati se, pojaviti se) mostrarse, aparecer
vse zvezde videti (od bolečine) fam ver las estrellas

vidík point of view, viewpoint, view; sight

na vidíku in sight
iz vidíka out of sight
v vidíku within sight of
biti na vidíku to be in sight, to become visible, (nejasno) to loom in the distance
ladja je na vidíku (na obzorju) a (oziroma the) ship heaves in sight
prepir je na vidíku (figurativno) a quarrel is the offing

víno wine

čisto víno unmixed wine
novo (mlado) víno new wine
buteljčno víno bottled wine
suho víno dry wine
sladko víno sweet wine
z vodo mešano víno wine mixed with water
palmovo víno palm wine
ribezljevo víno currant wine
črno víno red wine
kuhano víno mulled wine
peneče se víno sparkling (ali effervescent) wine
močno víno heady (ali full-bodied) wine
izbrana vína choice wines pl
ponarejeno víno adulterated wine
žlahtna vína vintage wines pl
víno (naravnost) iz soda wine from the wood
letnica vína vintage
vrsta vína kind of wine
aroma vína bouquet
moč vína body of a wine
usedlina vína lees pl
okus po vínu vinous flavour
pokušnja vína wine tasting, wine sampling
pokuševalec vína winetaster
desertno víno dessert wine
namizno víno (navadno víno) table wine
maloprodaja vína retail wine trade
trgovina z vínom wine trade, wine business
trgovec z vínom wine merchant, wine dealer
poznavalec vína connoisseur of wine, oenologist
ponarejeválec (ponarejanje) vína adulterator (adulteration) of wine
(velik) pivec vína winebibber, pogovorno slabšalno wino
steklenica za víno wine bottle
to víno gre v glavo this wine goes to the head
víno mi prija wine agrees with me
víno mu je stopilo v glavo the wine has gone to his head
ojačiti víno z dodatkom alkohola to fortify a wine
naliti komu čistega vína (figurativno) to tell someone the plain truth

víno (-a) n

1. agr. vino:
točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
napiti se vina ubriacarsi di vino
belo, rdeče vino vino bianco, rosso
buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
razstava vin mostra dei vini
desertno vino vino da dessert
pren. iz njega govori vino in vino veritas
šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
arhivsko vino vino superiore
lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
namizno vino vino da tavola
peneče vino vino spumante, spumante
ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
sladko, suho vino vino dolce, vino secco
vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
farm. železno vino vino chinato
kuhano vino vino brulè
mašno vino vino della, da messa

2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
vino sanj l'ebbrezza dei sogni

víno vino m

belo vino vino blanco
desertno vino v. de postre, v. fino
dišavno vino v. aromático
domače vino v. del país
krščeno vino v. bautizado
kuhano vino v. caliente
lahko vino v. ligero
lansko, staro vino v. añejo
mašno vino v. de misa
mešano, rezano vino v. mezclado
namizno vino v. de mesa
fino namizno vino v. generoso
naravno vino v. natural, v. de origen
novo vino v. nuevo, v. de la última cosecha
narejeno, umetno vino v. artificial
nekrščeno vino v. moro
peneče se vino v. espumoso
rdeče vino v. tinto
polsladko vino v. abocado
sladko vino v. dulce
samotok (vino) v. de lágrima
svetlo rdeče vino v. clarete
vino iz soda v. en pipas
vino v steklenicah v. embotellado
trpko vino v. seco
zdravilno medicinal, v. medicamentoso
železnato vino v. ferruginoso
težko vino v. fuerte
karta (cenik) vin carta f (ali lista f) de vinos
krstiti, z vodo mešati vino bautizar (ali cristianar), aguar el vino
biti v rožicah od vina fam tener el vino alegre
nalesti se vina tomarse del vino

vir moški spol (-a …) die Quelle (energetski Energiequelle, pomožni Hilfsquelle, pisni Schriftquelle, pravni Rechtsquelle, primarni Primärquelle, sekundarni Sekundärquelle, svetlobni Lichtquelle, vodni Wasserquelle, zgodovinski Geschichtsquelle, denarja Geldquelle, dohodka Einnahmequelle, hrane Nahrungsquelle, hrupa Lärmquelle, infekcije/okužbe Infektionsquelle, informacij Informationsquelle, Nachrichtenquelle, motenj Störungsquelle, napak Fehlerquelle, nevarnosti Gefahrenquelle, okužbe Ansteckungsquelle, sevanja Strahlenquelle, toplote Wärmequelle, zaslužka Erwerbsquelle)
iz prvega vira aus erster Quelle
viri množina Quellen množina, das Quellenmaterial, v knjigah: die Literaturangabe
naravni viri množina natürliche Hilfsquellen, Ressourcen množina
izpričan v virih quellenmäßig
nauk o virih die Quellenkunde
kritična obravnava vira die Quellenkritik
navajanje vira der Quellennachweis, die Quellenangabe
pas varstva vodnih virov das Quellschutzgebiet
preučevanje virov das Quellenstudium
raziskovanje (zgodovinskih) virov die Quellenforschung
seznam virov das Quellenverzeichnis
zbirka virov das Quellenwerk, die Quellensammlung

vír source; (izvir) spring, well; fountain; figurativno authority, origin

iz najboljšega víra on the best authority
zanesljiv vír reliable source
iz zanesljivega víra (pogovorno) straight from the horse's mouth
víri finančnih sredstev (the) sources of funds
novice iz prvega víra first-hand news (ali information)
vem to iz dobrega víra I know it from a good source (ali on good authority), pogovorno I got it from the horse's mouth
navedite mi víre give me your authority
iz najboljšega víra on the best authority
sklicevati se na víre to quote one's sources

vír¹ source ženski spol (tudi figurativno) , fontaine ženski spol

po virih puisé (ali conforme) aux sources mêmes
vir dohodkov source de revenus
vir pomoči ressource ženski spol
topel vir source chaude (ali thermale)
zgodovinski vir source historique
navedba virov indication ženski spol des sources
proučevanje virov étude ženski spol des sources
vedeti iz zanesljivega vira savoir de source certaine (ali de bonne source)

vír (-a) m

1. fonte, sorgente:
zajeti vodo pri viru attingere l'acqua alla sorgente

2. sorgente, fonte; riserva, risorsa; ricettacolo:
svetlobni, toplotni viri sorgenti luminose, termiche
energetski vir fonte di energia
viri delovne sile riserve di manodopera
vir okužbe ricettacolo di contagio

3. pren. (besedilo, oseba, ki daje podatke) fonte:
materialni, pisni, ustni viri fonti materiali, scritte, orali
(zvedeti) iz dobro obveščenih virov (venir a sapere) da fonti ben informate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. knjiž. vir dobička vigna
vir dohodka cespite
pejor. vir (nepoštenega)
zaslužka mangiatoia

vír¹ (izvir) fuente f (tudi fig) ; manantial m

topel vir fuente termal, terma f
vir pomoči recurso m
vir toplote fuente de calor
navedba virov indicación f de las fuentes
proučevanje (raziskovanje) virov estudio m (investigación f) de las fuentes
ustrezno virom, po virih según (ali de acuerdo con) las fuentes
črpati iz dobrih virov (fig) beber en buenas fuentes
vedeti iz zanesjivega vira saber de fuente segura (ali de fuente autorizada)

vis|eti [é] (-im)

1. hängen (dol herabhängen, herunterhängen, iz heraushängen, okoli herumhängen um, pred/spredaj [davorhängen] davor hängen, preko überhängen, ven hinaushängen)
viseti na čem hängen an, (biti obešen na) angehängt sein
viseti na kom (obešati se na) kleben an, hängen an
viseti na nitki figurativno auf des Messers Schneide stehen, an einem Haar hängen
viseti med življenjem in smrtjo in Lebensgefahr schweben
kar naprej viseti na telefonu dauernd an der Strippe hängen
figurativno to mi dol visi das [läßt] lässt mich kalt

2. (lebdeti) schweben
figurativno viseti v zraku in der Luft schweben

3. (biti neodločeno) schweben, in der Schwebe sein

4. teren: geneigt sein, hängen

víti¹ (víjem)

A) imperf.

1. torcere, attorcigliare:
od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita

2. avvoltolare, avvolgere

3. girare; torcere:
ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo

4. intrecciare:
dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone

5. affliggere, tormentare:
protin ga vije è afflitto dalla gotta
impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco

6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza

B) víti se (víjem se) imperf. refl.

1. contorcersi, torcersi:
viti se v krčih spasimare

2. snodarsi, serpeggiare:
steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando

3. pren. (širiti se) diffondersi:
iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino

4. accartocciarsi, arricciarsi:
koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano