Franja

Zadetki iskanja

  • globínski (-a -o) adj. profonfo, di profondità, in profondità; dal profondo:
    rib. globinski ribolov pesca in profondità
    globinske kamnine rocce plutoniche, intrusive
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. globinska bomba bomba di profondità
    fot. globinska ostrina profondità di campo
    psih. globinska psihologija psicologia del profondo
    tisk. globinski tisk calcografia
    med. globinsko obsevanje radioterapia penetrante
    globinsko potapljanje immersione in profondità
    mont. globinsko vrtanje trivellazione profonda
  • globòk (-ôka -o) adj.

    1. profondo (tudi ekst.):
    globok vodnjak pozzo profondo
    obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
    globok sneg neve alta
    prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

    2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
    globoka rana ferita profonda
    v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
    biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

    3. (ki ima nizek ton) profondo:
    globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

    4. (sposoben močno doživeti) profondo:
    globok mislec pensatore profondo

    5. (ki zadeva bistvo) profondo:
    globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
    globoka ljubezen amore profondo
    globok odpor repulsione profonda
    globok strah forte paura
    po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
    globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
    globoke oči occhi profondi
    globoki tisk calcografia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
    agr. globoko oranje aratura profonda
    globoko zmrzovanje surgelamento
    globok požirek sorsata
    globok priklon salamelecco
    pog. globoki krožnik fondina
  • glôrija (-e) f

    1. rel. (svetniški sijaj) nimbo, aureola

    2. knjiž. ekst. (sij, blišč, žar) luce, splendore:
    glorija sončnega zahoda lo splendore del tramonto

    3. pren. (slava, čast) onori; rel. (molitev pri maši) Gloria
  • gnídavost (-i) f

    1. lendinosità

    2.
    gnidavost sira bucherellatura del formaggio
  • gníl (-a -o)

    A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
    gnila jajca uova marce
    gnilo sadje frutta marcia, guasta
    gnil zob dente cariato
    gnil les legno fradicio
    gnila rana ferita purulenta
    gnil sneg neve fradicia
    biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gnili glen sapropel
    gnilo listje pacciame

    2. pejor. marcio, guasto:
    gnila družba una società marcia

    B) gníli (-a -o) m, f, n
    gnilo il marcio
    pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca
  • gnilád (-i) f

    1. marcio, marciume, putredine:
    duh po gniladi puzza di marcio
    med. zobna gnilad carie

    2. pejor. (pokvarjenost, malovrednost) depravazione, corruzione, pervertimento

    3. pren. fannullone, scansafatiche; čeb.
    huda gnilad covata a sacco
    gozd. rdeča gnilad carie del legno
  • gnilôba (-e) f

    1. marcio, marciume, putrido, putrefazione; knjiž. marcescenza:
    duh po gnilobi puzza di marcio
    med. zobna gniloba carie

    2. pejor. (pokvarjenost) fradiciume, guasto, marcio:
    gniloba družbe il fradiciume della società
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. črna gniloba marciume nero
    lesna gniloba carie del legno
  • gnús (-a) m schifo, ribrezzo; voltastomaco:
    ob prizoru ga je obhajal gnus una scena che gli dava il voltastomaco
    čutiti gnus do krvi provare ribrezzo del sangue
  • gobàn

    užitni goban boleto m comestible
    vražji goban seta f del diablo
  • gojênec (-nca) | -nka (-e) m, f allievo (-a), alunno (-a); convittore (-trice), collegiale:
    gojenec vojaške akademije cadetto, accademista
    gojenec glasbene akademije allievo del conservatorio
    gojenka poboljševalnice corrigenda
  • golen samostalnik
    1. (del noge) ▸ lábszár
    mišice goleni ▸ lábszár izmai
    otekanje goleni ▸ lábszárduzzadás
    koža goleni ▸ lábszár bőre
    rana na goleni ▸ lábszárseb
    predel goleni ▸ lábszár tájéka
    Rano na goleni je treba umiti z milom pod tekočo mlačno vodo. ▸ A lábszársebet langyos folyóvíz alatt szappannal kell kimosni.

    2. (kost) ▸ sípcsont, lábszárcsont
    zlomiti golen ▸ sípcsontot eltör
    zlomljena golen ▸ törött lábszárcsont
    zlom goleni ▸ sípcsonttörés, lábszárcsonttörés
    S policijskim helikopterjem so morali v ljubljanski klinični center odpeljati smučarja z odprtim zlomom goleni. ▸ A nyílt sípcsonttörést szenvedett síelőt rendőrségi helikopterrel kellett a ljubljanai klinikai központba szállítani.

    3. zoologija (del telesa žuželk) ▸ lábszár
  • Golgijev aparat stalna zveza
    biologija (del celice) ▸ Golgi-készülék
  • goníti (gónim)

    A) imperf.

    1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
    potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
    agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
    goniti vesla remare
    veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti

    2. incitare, spronare; abs. correre;
    goniti konja incitare il cavallo
    pren. goniti sovražnika incalzare il nemico

    3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
    goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo

    4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare

    5. cacciare via, scacciare

    6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
    vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
    goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
    lov. pes goni il cane insegue la selvaggina

    B) goníti se (-im se) imperf. refl.

    1. essere in calore, in fregola

    2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi
  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • gorat pridevnik
    (z veliko gorami) ▸ hegyvidéki, hegyekkel borított
    gorat predel ▸ hegyvidéki terület, hegyvidék
    gorat del ▸ hegyvidéki terület, hegyvidék
    gorat otok ▸ hegyekkel borított sziget
    gorat svet ▸ hegyvidék, magasan fekvő terület, magasföld
    gorata pokrajina ▸ hegyvidéki táj
    gorata dežela ▸ hegyvidékes ország
    gorato območje ▸ hegyekkel borított terület
    pretežno gorat ▸ többnyire hegyvidéki
    Gorate dežele, kot je Švica, imajo dolgo tradicijo varovanja pred plazovi. ▸ A Svájchoz hasonló hegyvidéki országokban régi hagyományai vannak a lavina elleni védekezésnek.
    Pokrajina je gorata in težko prehodna. ▸ A terület hegyekkel borított és nehezen járható.
    Četrtina otoka je goratega in pokritega z gozdovi. ▸ A sziget negyede hegyekkel és erdőkkel borított.
  • gorèč (-éča -e) adj.

    A)

    1. che arde, in fiamme, ardente; acceso; bruciante, che brucia:
    goreča bakla torcia accesa
    goreča hiša casa in fiamme
    goreče poleno tizzone

    2. pren. rosso intenso, rosso fiamma, fiammeggiante:
    goreče rože rose rosse fiammeggianti

    3. pren. acceso (in volto)

    4. pren. (navdušen) ardente:
    goreč privrženec sistema sostenitore ardente del sistema
    goreč glasnik apostolo

    5. (ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo) ardente, vivo, intenso, frevido (desiderio, preghiera)

    B) gorèč (v adv. rabi) ardendo, bruciando
  • gornj|i [ó] (-a, -e) obere; [obenstehend] oben stehend, obenliegend; (prej omenjeni) obig; Ober- (rob die Oberkante, del der Oberteil, čeljust der Oberkiefer, nit der Oberfaden, plast die Oberschicht, nadstropje der Oberstock, das Obergeschoss/Obergeschoß)
    gornja paluba pomorstvo das Sonnendeck
  • górnji upper; higher

    górnji del the upper part
    górnje nadstropje top floor, upper storey
    Gornja (lordska) zbornica, Gornji dom the Upper House
    górnj Ren the upper Rhine
    górnjih 10.000 (figurativno) the upper ten (thousand)
    iz górnjega sledi it follows from the above...
    górnje se potrjuje the above is confirmed
  • górnji (-a -e) adj.

    1. superiore, alto:
    gornja čeljust mascella superiore
    gornje mesto città alta
    geogr. gornji tok reke corso superiore del fiume
    gornja Timava Timavo superiore, alto Timavo
    pren. gornjih deset tisoč l'élite (del potere, del denaro)

    2. (povrhnji, vrhnji) di sopra, disopra:
    gornje oblačilo sopravveste

    3. (prej naveden, omenjen) sopraccitato, predetto, suddetto; di cui sopra:
    gornja meja massimale
    navt. gornja paluba tolda
    gornje jadro controranda
    gornji krov cassero
    gornji rob jadra testiera (della vela)
  • gosenica samostalnik
    1. (žival) ▸ hernyó
    požrešna gosenica ▸ falánk hernyó
    zelena gosenica ▸ zöld hernyó
    rumena gosenica ▸ sárga hernyó
    škodljiva gosenica ▸ kártékony hernyó
    gosenica sovk ▸ bagolylepkehernyó
    gosenica metulja ▸ lepkehernyó
    zatiranje gosenic ▸ hernyóirtás
    gosenica sviloprejke ▸ selyemhernyó
    Iz jajčec se izležejo gosenice, ki se zabubijo in prezimijo v zemlji. ▸ A petékből hernyók kelnek ki, amelyek bebábozódnak és a földben telelnek át.
    Sopomenke: ličinka, žerka

    2. (del vozila) ▸ lánctalp, hernyótalp
    tankovska gosenica ▸ tanklánctalp
    gumijasta gosenica ▸ gumilánctalp
    traktor z gosenicami ▸ hernyótalpas traktor
    Med delom se je iz desnega kolesa delovnega stroja snela gumijasta gosenica. ▸ Munka közben a munkagép jobb kerekéről lejött a gumilánctalp.