globínski (-a -o) adj. profonfo, di profondità, in profondità; dal profondo:
rib. globinski ribolov pesca in profondità
globinske kamnine rocce plutoniche, intrusive
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. globinska bomba bomba di profondità
fot. globinska ostrina profondità di campo
psih. globinska psihologija psicologia del profondo
tisk. globinski tisk calcografia
med. globinsko obsevanje radioterapia penetrante
globinsko potapljanje immersione in profondità
mont. globinsko vrtanje trivellazione profonda
Zadetki iskanja
- globòk (-ôka -o) adj.
1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo
2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno
3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo
4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo
5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema
6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina - glôrija (-e) f
1. rel. (svetniški sijaj) nimbo, aureola
2. knjiž. ekst. (sij, blišč, žar) luce, splendore:
glorija sončnega zahoda lo splendore del tramonto
3. pren. (slava, čast) onori; rel. (molitev pri maši) Gloria - gnídavost (-i) f
1. lendinosità
2.
gnidavost sira bucherellatura del formaggio - gníl (-a -o)
A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
gnila jajca uova marce
gnilo sadje frutta marcia, guasta
gnil zob dente cariato
gnil les legno fradicio
gnila rana ferita purulenta
gnil sneg neve fradicia
biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnili glen sapropel
gnilo listje pacciame
2. pejor. marcio, guasto:
gnila družba una società marcia
B) gníli (-a -o) m, f, n
gnilo il marcio
pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca - gnilád (-i) f
1. marcio, marciume, putredine:
duh po gniladi puzza di marcio
med. zobna gnilad carie
2. pejor. (pokvarjenost, malovrednost) depravazione, corruzione, pervertimento
3. pren. fannullone, scansafatiche; čeb.
huda gnilad covata a sacco
gozd. rdeča gnilad carie del legno - gnilôba (-e) f
1. marcio, marciume, putrido, putrefazione; knjiž. marcescenza:
duh po gnilobi puzza di marcio
med. zobna gniloba carie
2. pejor. (pokvarjenost) fradiciume, guasto, marcio:
gniloba družbe il fradiciume della società
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. črna gniloba marciume nero
lesna gniloba carie del legno - gnús (-a) m schifo, ribrezzo; voltastomaco:
ob prizoru ga je obhajal gnus una scena che gli dava il voltastomaco
čutiti gnus do krvi provare ribrezzo del sangue - gobàn
užitni goban boleto m comestible
vražji goban seta f del diablo - gojênec (-nca) | -nka (-e) m, f allievo (-a), alunno (-a); convittore (-trice), collegiale:
gojenec vojaške akademije cadetto, accademista
gojenec glasbene akademije allievo del conservatorio
gojenka poboljševalnice corrigenda - golen samostalnik
1. (del noge) ▸ lábszármišice goleni ▸ lábszár izmaiotekanje goleni ▸ lábszárduzzadáskoža goleni ▸ lábszár bőrerana na goleni ▸ lábszársebpredel goleni ▸ lábszár tájékaRano na goleni je treba umiti z milom pod tekočo mlačno vodo. ▸ A lábszársebet langyos folyóvíz alatt szappannal kell kimosni.
2. (kost) ▸ sípcsont, lábszárcsontzlomiti golen ▸ sípcsontot eltörzlomljena golen ▸ törött lábszárcsontzlom goleni ▸ sípcsonttörés, lábszárcsonttörésS policijskim helikopterjem so morali v ljubljanski klinični center odpeljati smučarja z odprtim zlomom goleni. ▸ A nyílt sípcsonttörést szenvedett síelőt rendőrségi helikopterrel kellett a ljubljanai klinikai központba szállítani.
3. zoologija (del telesa žuželk) ▸ lábszár - Golgijev aparat stalna zveza
biologija (del celice) ▸ Golgi-készülék - goníti (gónim)
A) imperf.
1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
goniti vesla remare
veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti
2. incitare, spronare; abs. correre;
goniti konja incitare il cavallo
pren. goniti sovražnika incalzare il nemico
3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo
4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare
5. cacciare via, scacciare
6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
lov. pes goni il cane insegue la selvaggina
B) goníti se (-im se) imperf. refl.
1. essere in calore, in fregola
2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi - gôra (-e) f
1. monte, montagna; vetta:
v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
velik ko gora alto come una montagna
geogr. ledena gora iceberg
(vzklik) križana gora! santo cielo!
2. nareč. vigneto in collina
3. bosco (di montagna)
4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
gora denarja un flagello di quattrini
imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
naše gore list uno dei nostri, un connazionale
šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna - gorat pridevnik
(z veliko gorami) ▸ hegyvidéki, hegyekkel borítottgorat predel ▸ hegyvidéki terület, hegyvidékgorat del ▸ hegyvidéki terület, hegyvidékgorat otok ▸ hegyekkel borított szigetgorat svet ▸ hegyvidék, magasan fekvő terület, magasföldgorata pokrajina ▸ hegyvidéki tájgorata dežela ▸ hegyvidékes országgorato območje ▸ hegyekkel borított területpretežno gorat ▸ többnyire hegyvidékiGorate dežele, kot je Švica, imajo dolgo tradicijo varovanja pred plazovi. ▸ A Svájchoz hasonló hegyvidéki országokban régi hagyományai vannak a lavina elleni védekezésnek.
Pokrajina je gorata in težko prehodna. ▸ A terület hegyekkel borított és nehezen járható.
Četrtina otoka je goratega in pokritega z gozdovi. ▸ A sziget negyede hegyekkel és erdőkkel borított. - gorèč (-éča -e) adj.
A)
1. che arde, in fiamme, ardente; acceso; bruciante, che brucia:
goreča bakla torcia accesa
goreča hiša casa in fiamme
goreče poleno tizzone
2. pren. rosso intenso, rosso fiamma, fiammeggiante:
goreče rože rose rosse fiammeggianti
3. pren. acceso (in volto)
4. pren. (navdušen) ardente:
goreč privrženec sistema sostenitore ardente del sistema
goreč glasnik apostolo
5. (ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo) ardente, vivo, intenso, frevido (desiderio, preghiera)
B) gorèč (v adv. rabi) ardendo, bruciando - gornj|i [ó] (-a, -e) obere; [obenstehend] oben stehend, obenliegend; (prej omenjeni) obig; Ober- (rob die Oberkante, del der Oberteil, čeljust der Oberkiefer, nit der Oberfaden, plast die Oberschicht, nadstropje der Oberstock, das Obergeschoss/Obergeschoß)
gornja paluba pomorstvo das Sonnendeck - górnji upper; higher
górnji del the upper part
górnje nadstropje top floor, upper storey
Gornja (lordska) zbornica, Gornji dom the Upper House
górnj Ren the upper Rhine
górnjih 10.000 (figurativno) the upper ten (thousand)
iz górnjega sledi it follows from the above...
górnje se potrjuje the above is confirmed - górnji (-a -e) adj.
1. superiore, alto:
gornja čeljust mascella superiore
gornje mesto città alta
geogr. gornji tok reke corso superiore del fiume
gornja Timava Timavo superiore, alto Timavo
pren. gornjih deset tisoč l'élite (del potere, del denaro)
2. (povrhnji, vrhnji) di sopra, disopra:
gornje oblačilo sopravveste
3. (prej naveden, omenjen) sopraccitato, predetto, suddetto; di cui sopra:
gornja meja massimale
navt. gornja paluba tolda
gornje jadro controranda
gornji krov cassero
gornji rob jadra testiera (della vela) - gosenica samostalnik
1. (žival) ▸ hernyópožrešna gosenica ▸ falánk hernyózelena gosenica ▸ zöld hernyórumena gosenica ▸ sárga hernyóškodljiva gosenica ▸ kártékony hernyógosenica sovk ▸ bagolylepkehernyógosenica metulja ▸ lepkehernyózatiranje gosenic ▸ hernyóirtásgosenica sviloprejke ▸ selyemhernyóIz jajčec se izležejo gosenice, ki se zabubijo in prezimijo v zemlji. ▸ A petékből hernyók kelnek ki, amelyek bebábozódnak és a földben telelnek át.
Sopomenke: ličinka, žerka
2. (del vozila) ▸ lánctalp, hernyótalptankovska gosenica ▸ tanklánctalpgumijasta gosenica ▸ gumilánctalptraktor z gosenicami ▸ hernyótalpas traktorMed delom se je iz desnega kolesa delovnega stroja snela gumijasta gosenica. ▸ Munka közben a munkagép jobb kerekéről lejött a gumilánctalp.