Franja

vek¹ [ó] moški spol (-a …)

1. das Zeitalter, die Zeit
atomski vek das Atomzeitalter ➞ → stari vek, srednji vek, novi vek ➞ → zemeljski stari vek …
figurativno das Jahrhundert
iz veka v vek durch die Jahrhunderte
za vekov veke in alle Ewigkeit/für alle Ewigkeit

2. das Weltalter, der Äon

velblódji de chameau

velblodja dlaka poil moški spol de chameau
odeja (plašč) iz velblodje dlake couverture ženski spol (manteau moški spol) en poil de chameau

velblódji

velblodja dlaka pelo m de camello
odeja (plašč) iz velblodje dlake manta f (abrigo m) de pelo de camello

vêlik (-íka -o)

A) adj.

1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo

2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai

veljáven (-vna -o) adj.

1. valido, valevole, vigente:
veljaven predpis, zakon norma, legge valida, vigente

2. corrente:
veljavna valuta moneta corrente

3. (ki je v skladu z resničnostjo) valido:
absolutno veljavna resnica verità assolutamente valida

4. autorevole, stimato, influente; illustre:
biti doma iz veljavne hiše provenire da un illustre casato
francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj il francese non ha più il prestigio di un tempo

vèn adv.

1. fuori:
hoditi ven in noter andare dentro e fuori
vsi ven! tutti fuori!
trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!

2. fuori (di casa, all'estero):
pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
igre iti ven z adutom giocare l'atout
pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli

venč|ek [ê] moški spol (-ka …) das Kränzchen, der Kranz
nevestin venček der Brautkranz, rastlinstvo, botanika die Kranzschlinge
venček iz cvetja der Blütenkranz
figurativno venček melodij der Melodienreigen

ven|ec¹ [ê] moški spol (-ca …) der Kranz; (girlanda) das Blumengewinde
sonetni venec der Sonettenkranz
religija rožni venec Rosenkranz
živalstvo, zoologija pernati venec na licu: Federkranz
tehnika kolesni venec der Radkranz
svetlobni venec Strahlenkranz, die Strahlenkrone
žetveni venec die Erntekrone
(lovorjev Lorbeerkranz, gonilnih lopat tehnika Laufkranz, iz hrastovega listja Eichenkranz, iz mirte Myrtenkranz, zobati tehnika Zahnkranz)
položiti venec einen Kranz niederlegen
položitev venca die Kranzniederlegung
vence hvaležno odklanjamo von Kranzspenden bitten wir abzusehen

verodostójen authentic, credible, reliable; trustworthy, worthy of credit

verodostójna priča reliable witness
iz verodostójnega vira from good authority
imeti informacije iz verodostójnega vira to be reliably informed

vêrz (stih) verse; line (of poetry)

majhen vêrz verset, versicle
v vêrzih in verse
delati, kovati vêrze to versify, to write verse
citirati nekaj vêrzov iz Prešerna to quote a few lines (ali a short passage) from Prešeren
neriman vêrz blank verse

ves vsa, vse all; whole; entire; total; complete

mi vsi all of us
vse, razen... all but...
vsa Slovenija all Slovenia
vsa dežela the whole country
po vsej Angliji all over England
vsa Evropa all Europe, the whole of Europe
po vsem svetu all over the world
na vseh straneh on all sides
vsa družba the whole (ali all the) company
vsa moja družina je tu all my family are here
(skozi) ves dan all day long, the whole day long
vsi in vsak all and sundry
vse moje življenje all my life
v vseh ozirih in all respects
po vseh štirih on all fours
vse mogoče all sorts, all kinds (of)
za ves svet ne not for all the world
z vso (možno) hitrostjo with all speed
vse mesto je bilo tam the whole town was there
vse je zaman it is all in vain, it is all to no avail
to je vse, kar lahko storim zate that's all I can do for you
vsi trije so krivi they are all three guilty
delati vso noč to work all night
preživeli smo skoraj ves julij na deželi we spent nearly the whole of July in the country
biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with fury
on je vse prej kot pošten he is anything but honest
hiša je vsa iz kamna the house is entirely of stone
to je vse, kar lahko rečem that is all I can say
prebral sem vso knjigo I have read the book from cover to cover
pripravljeni smo storiti vse zanj we are ready to do anything for him
razpravljati o vsem mogočem, samo ne o politiki to discuss anything but politics
tresti se po vsem telesu to tremble all over
ne delaj si skrbi, vse se bo uredilo! don't worry, it'll be all right!

vès, vsà, vsè tout, entier, total

ves kruh tout le pain
vse mesto toute la ville, la ville entière
ves Pariz tout Paris
ves svet le monde entier
vsa Jugoslavija toute la Yougoslavie, la Yougoslavie entière
ves (božji) dan toute la (sainte) journée
vso noč nisem zatisnil očesa je n'ai pas fermé l'œil de toute la nuit
vse dni tous les jours
ves čas tout le temps
iz vsega srca de tout (mon) cœur
mi vsi nous tous
skoraj vsi presque tous, la presque totalité
kljub vsemu malgré tout
biti ves iz sebe être hors de soi, être déchaîné, (od veselja) être transporté de joie

vès (vsà, vsè)

A) adj.

1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé

3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

B) pron.

1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

vès, vsa, vse todo; entero; total

ves Rim toda Roma
vse mesto toda la ciudad, la ciudad entera
vse todo
ves svet el mundo entero, (= vsi) todo el mundo
vsa Jugoslavija Yugoeslavia f entera, toda Yugoeslavia
ves (božji) dan todo el (santo) día
vse dni todos los días, a diario
za vse čase para siempre
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
vse to todo es(to)
iz vsega srca de todo corazón
mi vsi todos nosotros
oni vsi todos ellos
vsi smo enaki todos somos unos
vsi, ki ... todos los que..., (uradno) todo aquel que...; quienes
vsi skupaj todos juntos
kljub vsemu con todo

veselj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. (radost) die Freude (ob snidenju Wiedersehensfreude)
veliko veselje das Entzücken, die Entzückung
veselje in žalost Lust und Leid, Freud und Leid
na moje veliko veselje zu meiner großen Freude, zu meiner Entzückung
od veselja vor Freude
jokati od veselja Freudentränen vergießen
kriki veselja das Freudengeschrei, der Jubel
vzklikniti od veselja einen Freudenschrei ausstoßen
poskočiti od veselja einen Freudensprung machen
prekipevati od veselja sprühen vor Freude
sijoč od veselja freudenstrahlend
skakati od veselja Freudensprünge machen

2. (zabava) das Vergnügen, der Spaß

3. (zadovoljstvo) das Vergnügen (tudi v vljudnostnih frazah)
z veseljem mit Freude, mit Vergnügen, gerne
z veseljem pričakovati sich freuen auf
|
imeti veselje z seine Freude/seinen Spaß/sein Vergnügen haben mit
ni nobeno veselj (das ist) kein reines Vergnügen
pokvariti veselje komu (jemandem) die Suppe versalzen, den Spaß verderben
iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
biti v veselje komu (jemandem) Spaß machen, seine Freude haben an (ich habe meine Freude …)
vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen

vesêlje joy, gaiety; joyfulness; gladness; pleasure; delight

komu v vesêlje to the delight (ali to the joy) of someone
z vesêljem with plesure
solze vesêlja tears pl of joy
kvarilec vesêlja killjoy, wet blanket
bil je ves iz sebe od vesêlja he could not contain himself for joy
imam veliko vesêlje s svojimi otroki my children give (ali afford) me much pleasure
ne maram vam kvariti vesêlja I won't spoil your pleasure
radi bi ji napravili nekaj vesêlja we would like to give her some pleasure
skakati od vesêlja to leap for joy
z vesêljem sem sprejel vaše vabilo I gladly accepted your invitation
vriskati od vesêlja to shout with joy

vesêlje joie ženski spol , plaisir moški spol , amusement moški spol , divertissement moški spol ; (do česa) goût moški spol

od veselja de joie
z (največjim) veseljem avec (le plus grand) plaisir
kakšno veselje! quelle joie!, quel bonheur!
veselje do branja envie ženski spol
de lire
veselje za potovanje envie de voyager, passion des voyages
veselje do življenja joie de vivre
veselje imeti s čim trouver du plaisir à quelque chose, aimer quelque chose
napraviti komu veselje faire plaisir à quelqu'un
biti ves iz sebe od veselja être transporté de joie, ne plus se sentir de joie
pokvariti komu veselje gâter la joie de quelqu'un
pripraviti komu veliko veselje donner beaucoup de joie à quelqu'un
veliko veselja (vam želim)! bon amusement (ali divertissement)!, bonne distraction!, amusez-vous bien!, je vous en souhaite!

vesêlje (-a) n

1. gioia, allegria, contentezza; baldoria, festa:
prepustiti se veselju abbandonarsi alla gioia
hrupno veselje festa rumorosa
jokati od veselja piangere dalla gioia
solze veselja lacrime di gioia
z igračo narediti otroku veselje rallegrare il bambino con un giocattolo

2. piacere; passione:
avtomobil, da ga je veselje pogledati una macchina che fa piacere guardarla
imeti veselje do glasbe avere la passione della musica
slikati iz veselja dipingere per passione

3. z veseljem (v medmetni rabi) volentieri:
boste prišli? Z veseljem verrete? Volentieri

4. da je veselje (v adv. rabi) molto, benissimo:
zdrav je, da je veselje è sano, sanissimo
pleše, da je veselje balla che è una meraviglia
iti v nebeško veselje morire
PREGOVORI:
kratko veselje — dolga žalost per un giorno di gioia ce n'è mille di noia
vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti

vesêlje alegría f ; placer m ; alborozo m ; regocijo m

od veselja de alegría
kakšno veselje! ¡qué alegría!
prekipevajoče veselje alegría desbordante
v veliko moje veselje con gran satisfacción mía
z veseljem con mucho gusto, gustosamente
biti ves iz sebe od veselja no caber en sí de gozo
jokati od veselja llorar de alegría
napraviti komu veselje alegrar a alg
pravo veselje je to videti es un placer ver esto; da gusto ver esto
(po)kvariti komu veselje aguar la fiesta a alg
pripraviti komu veliko veselje dar a alg una gran alegría, fam dar un alegrón a alg

vešč pridevnik
(sposoben; spreten) ▸ gyakorlott, szakavatott, ügyesZa poslance, ki še niso vešči uporabe računalnika, bodo organizirali ustrezno usposabljanje. ▸ Azoknak a képviselőknek, akik nem gyakorlottak a számítógép használatában, megfelelő képzést fognak szervezni.
Kar so vešče roke italijanskih rokodelcev ustvarile iz kovine, je elegantno, oblikovno usklajeno in lično. ▸ Amit az olasz kézművesek szakavatott kézzel készítettek fémből, az elegáns, harmonikus és szép.
Medtem ko mu v šoli ni šlo najbolje od rok, je bil toliko bolj vešč v nogometu. ▸ Miközben az iskola nem ment neki a legjobban, annál ügyesebb volt a fociban.
Sopomenke: izkušen