Franja

ravennate

A) agg. geogr. ravenski, iz Ravene

B) m, f geogr. prebivalec (-lka) Ravene

ravi, e [ravi] adjectif zelo vesel, očaran (de nad); ves iz sebe; zelo zadovoljen

ravi de vous connaître zelo me veseli, da vas spoznam
j'en suis ravi to me zelo veseli

rawhide [rɔ́:haid]

1. pridevnik
narejen iz neustrojene kože

2. samostalnik
surova, neustrojena koža; jahalni bič (iz neustrojene kože)

3. prehodni glagol
ameriško, pogovorno bičati, priganjati (z bičem)

rayon [réiɔn]

1. samostalnik
tehnično umetna svila; umetno vlakno (celulozni acetat); proizvod iz umetne svile

2. pridevnik
ki je iz umetne svile

razbúbiti se -im se iščahuriti se, izići iz čahure

razdedíniti -im razbaštiniti, isključiti iz nasljedstva, lišiti nasljedstva: razdediniti sina zaradi zapravljivosti
razbaštiniti sina zbog rasipnosti

razkoščíčiti -im ukloniti koštice iz ploda: razkoščičiti češnje

razóljiti -im razuljiti, ukloniti ulje, zeitin iz tekućine, iz tečnosti

razplíniti -im
1. raspliniti, ukloniti plin iz ugljena, degazirati
2. raspliniti, pretvoriti u plin: razpliniti vodo, tekočino; žareča krogla se je razplinila

razzráčiti -im ukloniti zrak, vazduh iz vode: razzračiti vodo

razželéziti -im ukloniti željezo (-le-) iz neke materije

r̀boč -òča m dial. usnjena posoda za zajemanje vode iz vodnjaka

real [ríəl]

1. pridevnik
resničen, dejanski, stvaren, realen, neizmišljen, objektiven
trgovina efektiven, razpoložljiv; pravi, čist, pristen, neponarejen, neumeten; naraven, živ, vzet (črpan) iz življenja; iskren
pravno stvaren, osnoven, temeljni, nepremičninski

real assets; množina, real estate, real property pravno zemljiška posest, nepremičnine
real feelings iskrena čustva
real money kovani denar
the real McCoy original
the real reason pravi razlog
real security pravno hipoteka
real silk čista svila
taken from the real life vzet iz resničnega življenja

2. samostalnik

the real realnost, resničnost

3. prislov
(zlasti pred pridevniki) resnično, zares
(tudi ameriško) zelo, skrajno

recanatese

A) agg. geogr. recanatski, iz Recanatija

B) m, f

1. geogr. prebivalec (-lka) Recanatija

2.
il Recanatese pren. Leopardi (pesnik)

récelj m (t. rečel, perz.)
1. medica, sladka pijača iz medu
2. marmelada, džem

re-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

I. s poudarjenim pomenom praep.

1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

3.
a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

2.
a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.

reclamation [rekləméišən] samostalnik
reklamacija, zahteva po vrnitvi (česa); pritožba, tožba, protest, ugovor; odvračanje, spreobračanje (from od)
poboljševanje, popravljanje; (o zemlji) krčenje, osušitev, osuševanje
tehnično dobivanje (česa) iz starega materiala

recortar pristriči; iz-, ob-, pri-rezati; nazobčati, narezljati

recortar las uñas nohte pristriči

red-auspicō -āre (re in auspicāre, auspicārī) „zajemati iz novih predznamenj (avspicij)“; šalj. = vrniti se: exauspicavi ex vinc[u]lis: nunc intellego redauspicandum esse in catenas denuo Pl.

reed-pipe [rí:dpaip] samostalnik
piščal iz trsta, trstenica; cev orgel