Franja

tišč|ati¹ (-im)

1. drücken (navzdol hinunterdrücken, herabdrücken), pressen
tiščati skupaj zusammendrücken, zusammenpressen, dve stvari: [aneinanderdrücken] aneinander drücken, [aneinanderpressen] aneinander pressen, oči: zusammenkneifen, zupressen, zuhalten
tiščati ob tla niederhalten

2. (vtikati) stecken
figurativno tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken

3. (riniti) drängen

4.
tiščati si ušesa sich die Ohren zuhalten

tiščáti presser, pousser, serrer

denar tiščati (familiarno) être dur à la détente
pest tiščati serrer le poing
tiščati v koga (figurativno) importuner, ennuyer quelqu'un, poursuivre quelqu'un de ses importunités, (z vprašanji) importuner quelqu'un par des questions, presser quelqu'un de questions
naprej se tiščati se pousser en avant, jouer des coudes
tiščati se koga se cramponner, s'accrocher à quelqu'un
peči se tiščati ne pas quitter le coin du feu, se calfeutrer, se claquemurer
v srcu me tišči j'ai le cœur oppressé
tiščati si ušesa se boucher les oreilles

tiščáti (k tlom) oprimir ; (o čevlju) apretar

tiščati v koga (fig) pedir a alg a/c con urgencia
tiščati pest apretar el puño
tiščalo me je v srcu se me oprimía el corazón
tiščati se česa agarrarse a a/c, aferrarse a a/c
tiščati si ušesa taparse los oídos

tišína (-e)

A) f silenzio; quiete, calma:
nastala, zavladala je tišina, da bi slišal šivanko pasti si fece un silenzio di tomba, non si sarebbe sentita volare una mosca
pretrgati tišino rompere il silenzio
delati v tišini lavorare in silenzio
gluha, grobna, smrtna tišina silenzio di tomba
mučna, popolna tišina silenzio glaciale, assoluto

B) tišína inter. silenzio; zitto, zitti

tjà adv.

1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio

tlà (tál) n pl.

1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro

tlakomer samostalnik
1. (naprava za merjenje krvnega pritiska) ▸ vérnyomásmérő
Za boljšo kontrolo bolezni bolnikom priporočamo, naj si nabavijo tlakomere in si krvni tlak kontrolirajo sami. ▸ A betegség alaposabb figyelemmel követése érdekében javasoljuk, hogy a betegek szerezzenek be vérnyomásmérőt és maguk ellenőrizzék a vérnyomásukat.

2. meteorologija, fizika (merilni instrument) ▸ nyomásmérő
Na sicer odličnem servisu so imeli tlakomer, ki je kazal kar 0,5 bara preveč. ▸ Egy egyébként kitűnő szervizben a nyomásmérő 0,5 barral többet, így túl magas értéket mutatott.

tléti (tlím) imperf.

1. ardere senza fiamma; covare:
ogenj tli pod pepelom il fuoco cova sotto la cenere

2. pren. covare; stare celato; annidarsi
PREGOVORI:
stara ljubezen ne zarjavi — če ne gori, pa tli il primo amore non si scorda mai

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

to¹ (tega, temu, to, pri tem, s tem)

1. das; da-, dar- (proti temu dagegen, čez to darüber, za to dafür, o tem darüber, pri tem dabei, s tem damit, dadurch …)
čemu to/kaj naj bi s tem? was soll das?
odkod ti to/odkod si to vzel? wo hast du das her?

2.
to je/to se pravi das heißt

3.
to, da … [daß] dass …/die Tatsache, [daß] dass …
kako to, da …? wieso …?

4. vezniško
zaradi tega deswegen
poleg tega dabei
kljub temu trotzdem
v tem ko/vtem ko indem
s tem da indem
|
to je dovolj! das reicht!
to je pa že preveč! jetzt schlägt's dreizehn!

tó eso

to pač eso sí
so to Vaše knjige? ¿son esos sus libros?
kakó to? ¿cómo es eso?
kaj je to? ¿qué es eso?

tóča (-e) f

1. meteor. grandine:
toča pada grandina
toča je poškodovala drevje la grandine ha danneggiato gli alberi
izstreliti raketo proti toči lanciare un razzo antigrandine

2. pren. grandine, grandinata, gragnola:
toča krogel una fitta sparatoria
toča udarcev una gragnola di colpi
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti tardi si viene con l'acqua quando la casa è arsa

tóčka (-e) f

1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro

3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite

4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico

8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota

tólči (tólčem)

A) imperf.

1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
tolči po vratih battere alla porta, bussare
tolči po mizi battere sul tavolo
tolči s kljunom beccare
tolči s krampom picconare
tolči z gorjačo randellare
tolči z macolo mazzolare
tolči z nogo pestare il piede, i piedi

2.
tolči gramoz dimezzare la ghiaia
tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
tolči maslo fare il burro
tolči smetano montare la panna

3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri

4.
tolči z repom dimenare la coda
tolči s krili sbattere le ali

5. pren. battere (del cuore):
srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto

6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie

7. tolči po attaccare, criticare:
kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria

8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti

9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese

10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
nekako že tolčemo si campa
tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
tolči lakoto fare la fame
vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
tolči rekord battere un record
pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso

B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.

1. battersi:
pren. tolči se po glavi pentirsi
tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi

2. battersi, lottare

3. contrastare, essere in contrasto:
njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni

4. pren. campare, vivacchiare

tóliko adv.

1. tanto:
plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

8. toliko da appena; appena appena:
s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
toliko da ni padel per poco non cadeva

10.
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
PREGOVORI:
toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli

tolikokráten (-tna -o) adj. tanto, tale:
tolikokratna je mera za pas tanto misura alla cintola
naveličal se je tolikokratnega opominjanja si stufò di tanti ammonimenti

tolmáčiti to interpret; to comment; to explain; to expound (npr. biblijo)

napačno so (si) tolmačili moje besede my words were misconstrued

tolšča samostalnik
1. (podkožna maščoba) ▸ háj, zsír, zsiradékPo uspešno končanem postu boste ugotovili, da ste izgubili nekaj odvečne tolšče. ▸ A böjt sikeres befejezése után azt fogja tapasztalni, hogy a felesleges zsír egy részétől megszabadult.Na tem območju je veliko število grizlijev, ki nabirajo svojo zimsko tolščo z lovljenjem rib. ▸ A terület nagyszámú grizzlynek ad otthont, amelyek a téli hájukat halfogással szerzik.Jeseni, ko si polhi nabirajo tolščo za zimsko spanje, so do vratu zaposleni z iskanjem hrane. ▸ Ősszel, amikor a pelék a téli álmuk előtt hájat növesztenek, teljesen el vannak foglalva a táplálék keresésével.Debelost, čezmerna količina tolšče na telesu, je med najpogostejšimi boleznimi našega časa. ▸ Az elhízás, azaz a test túlzott zsírtartalma korunk egyik leggyakoribb betegsége.
2. (mlečna maščoba) ▸ tejzsírKapljice tolšče v kozjem mleku so manjše, zato je lažje prebavljivo. ▸ A kecsketej könnyebben emészthető, mivel a benne lévő zsírcseppek kisebbek.

tón glasba tone; sound; note; voice; manner of speaking; (barvni) tint, shade of colour

obseg tonov diapason
višina tóna glasba pitch
s posmehljivim tónom (glasom) jeeringly
z jeznim tónom (glasom) in an angry tone
dati tón glasba to give the note
dajati tón za (figurativno) to set the tone of, to set the style
prepovedujem si ta tón (od vas)! I won't have you talk to me in that tone of voice!
spremeniti tón to change one's tone (ali one's tune)
znižati (zvišati) svoj tón to drop (to raise) one's voice

tón (-a) m

1. muz. tono, suono:
nizek, visok ton tono basso, alto
zaigrati, zapeti ton suonare, cantare un tono

2. tono, tonalità:
svetel, temen ton tono chiaro, scuro
topli, veseli, živahni toni toni, tonalità calde, vivaci

3. (način izražanja, govorjenja) tono:
pogovori so potekali v prijateljskem tonu i colloqui si svolsero in tono amichevole

4. (značilnost, posebnost) tono:
melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva il tono di fondo della sua narrativa è malinconico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zvišati ton (odločneje spregovoriti) alzare la voce
žarg. film., rad. slika in ton immagine e colonna sonora
muz. alikvotni ton sovratono
fiz., muz. komorni, uglaševalski ton la normale
lingv. osnovni ton tono base