Franja

Zadetki iskanja

  • avvērso

    A) agg. nasproten, sovražen, nenaklonjen (tudi pren.):
    fortuna avversa sovražna usoda
    tempo avverso nenaklonjeno, neugodno vreme

    B) prep. knjižno proti, zoper:
    ricorrere avverso la sentenza pritožiti se zoper razsodbo
  • avvertire v. tr. (pres. avvērto)

    1. obvestiti, obveščati; javiti; opozoriti, opozarjati; svariti:
    avvertire la polizia obvestiti policijo
    ti avverto che non sto scherzando affatto opozarjam te, da se nikakor ne šalim

    2. čutiti, zaznati:
    avvertire un rumore zaznati šum
    avvertire un dolore alla spalla čutiti bolečino v ramenih
  • avvicinare

    A) v. tr. (pres. avvicino)

    1. približati, primakniti, pristaviti:
    avvicinare la sedia al tavolo primakniti stol k mizi
    avvicinare la tazza alle labbra pristaviti skodelico k ustom

    2. ogovoriti koga, skleniti poznanstvo:
    avvicinare una persona ogovoriti neko osebo, skleniti poznanstvo z nekom

    B) ➞ avvicinarsi v. rifl. (pres. mi avvicino) približati se (tudi pren.):
    la primavera s'avvicina bliža se pomlad
    per carattere si avvicina al padre po značaju je podoben očetu
  • avvilire

    A) v. tr. (pres. avvilisco)

    1. vzeti, jemati verodostojnost; metati laž (na kaj):
    la menzogna avvilisce le tue qualità laž meče senco na tvoje vrline

    2. ponižati, poniževati; potlačiti:
    le tue parole mi avviliscono tvoje besede me ponižujejo

    B) ➞ avvilirsi v. rifl. (pres. mi avvilisco) zgubiti pogum:
    non avvilirti per così poco nikar ne izgubljaj poguma zaradi take malenkosti
  • avviluppare v. tr. (pres. avviluppo)

    1. zamotati; zmesti, zmešati (tudi pren.):
    avviluppare una corda zamotati vrv
    avviluppare qcn. con frasi ingannevoli koga zmesti z varljivimi frazami

    2. zaviti, pokriti:
    la madre avviluppò il bambino nello scialle mati je zavila otroka v plet
  • avvincere* v. tr. (pres. avvinco)

    1. knjižno oviti, okleniti:
    l'edera avvince la colonna bršljan ovija steber

    2. pren. privleči, očarati:
    un'eloquenza che avvince zgovornost, ki pritegne
  • avvinghiare

    A) v. tr. (pres. avvinghio) okleniti, oklepati:
    l'aquila avvinghiò con gli artigli la preda orel je s kremplji oklenil plen

    B) ➞ avvinghiarsi v. rifl. (pres. mi avvinghio) okleniti, oklepati se
  • avvivare

    A) v. tr. (pres. avvivo) oživiti, oživljati; poživiti (tudi pren.):
    avvivare il fuoco raznetiti ogenj
    col suo brio avvivò la festa s svojo živahnostjo je poživila zabavo

    B) ➞ avvivarsi v. rifl. (pres. mi avvivo) oživeti, postati živahen
  • axe [aks] masculin os; linija

    axe de la Terre zemeljska os
    axe de tir strelna linija
    axes de coordonnées koordinatni sistem
    tourner sur, autour de son axe vrteti se okoli svoje osi
    être dans l'axe du parti biti na liniji stranke
  • ayer včeraj; nedavno, ondan

    de ayer acá, de ayer a hoy od nedavna
    ayer por ta tarde včeraj popoldne
    el ayer de la vida čas mladosti
  • azur [azür] masculin sinjina, modrina

    azur du ciel nebesna modrina
    la Côte d'Azur Azurna obala
  • azúren d'azur, azuré

    Azurna obala la Côte d'Azur
  • azzeccare v. tr. (pres. azzecco)

    1. zadeti:
    gli azzeccò una sassata in pieno viso s kamnom ga je zadel naravnost v obraz

    2. vzdeti, podtakniti, podtikati:
    azzeccare un soprannome a qcn. nekomu dati, prilepiti vzdevek

    3. pren. zadeti, uganiti:
    azzeccare un tredici al totocalcio zadeti trinajstico pri športni stavi
    azzeccare la risposta giusta uganiti pravi odgovor
    non ne azzecca mai una! pog. prav nobene pametne ne ugane
  • azzurro

    A) agg.

    1. sinji, moder:
    un cielo azzurro sinje nebo
    occhi azzurri modre oči

    2. šport
    la squadra azzurra italijanska reprezentanca, azuri

    B) m

    1. modrina, sinjina, azur:
    l'azzurro del cielo nebesna modrina, modrina neba

    2. šport član italijanske reprezentance:
    gli azzurri italijanska državna reprezentanca
  • baba ženski spol sluz; sline; odpadek surove svile; domače zverina

    caérsele a uno la baba z odprtimi usti stati; do ušes zaljubljen biti
    echar babas sliniti se
  • bábica (-e) f

    1. nonna

    2. levatrice

    3. agr. incudinetta (per affilare la falce)

    4. gancio femmina, presa femmina

    5. zool. blennio (Blennius); barbatula, barbatello (Noemacheilus barbatulus)
    PREGOVORI:
    veliko babic, dete kilavo i troppi cuochi guastano la minestra
  • bábji de femme, efféminé; couard, lâche, poltron, capon

    babje leto été moški spol de la Saint-Martin, derniers beaux jours de l'automne
    babje pšeno grésil moški spol, neige ženski spol fondue
    babja vera superstition ženski spol
  • bacchetta f

    1. šiba, palica:
    con un colpo di bacchetta magica znenada, kot po čarovniji
    bacchetta divinatoria iskalna palica, bajanica

    2. poveljniška palica:
    gettare la bacchetta odreči se poveljevanju, oblasti

    3. glasba dirigentska palica, taktirka

    4. voj. nabijalna palica
  • baciare

    A) v. tr. (pres. bacio)

    1. poljubiti:
    baciare qcn. in fronte, sulle labbra poljubiti koga na čelo, na usta
    bacio, baciamo le mani! moj, naš poklon (oblika pozdrava na Siciliji)
    PREGOVORI: la fortuna ti ha baciato in fronte preg. sreča se ti je nasmehnila

    2. pren. rahlo se dotakniti; božati:
    il colle era baciato dal sole sonce je božalo grič
    baciare il fiasco hlastno piti
    baciare la polvere knjižno ležati v prahu

    B) ➞ baciarsi v. rifl. (pres. ci baciamo) poljubiti se, poljubljati se
  • bacíl bacille moški spol

    bacil kuge bacille moški spol pesteux (ali de la peste)
    tifusni bacil bacille moški spol typhoîdique
    bacil jetike bacille moški spol tuberculeux (de Koch)
    zrak je poln bacilov l'air est plein de microbes