avvērso
A) agg. nasproten, sovražen, nenaklonjen (tudi pren.):
fortuna avversa sovražna usoda
tempo avverso nenaklonjeno, neugodno vreme
B) prep. knjižno proti, zoper:
ricorrere avverso la sentenza pritožiti se zoper razsodbo
Zadetki iskanja
- avvertire v. tr. (pres. avvērto)
1. obvestiti, obveščati; javiti; opozoriti, opozarjati; svariti:
avvertire la polizia obvestiti policijo
ti avverto che non sto scherzando affatto opozarjam te, da se nikakor ne šalim
2. čutiti, zaznati:
avvertire un rumore zaznati šum
avvertire un dolore alla spalla čutiti bolečino v ramenih - avvicinare
A) v. tr. (pres. avvicino)
1. približati, primakniti, pristaviti:
avvicinare la sedia al tavolo primakniti stol k mizi
avvicinare la tazza alle labbra pristaviti skodelico k ustom
2. ogovoriti koga, skleniti poznanstvo:
avvicinare una persona ogovoriti neko osebo, skleniti poznanstvo z nekom
B) ➞ avvicinarsi v. rifl. (pres. mi avvicino) približati se (tudi pren.):
la primavera s'avvicina bliža se pomlad
per carattere si avvicina al padre po značaju je podoben očetu - avvilire
A) v. tr. (pres. avvilisco)
1. vzeti, jemati verodostojnost; metati laž (na kaj):
la menzogna avvilisce le tue qualità laž meče senco na tvoje vrline
2. ponižati, poniževati; potlačiti:
le tue parole mi avviliscono tvoje besede me ponižujejo
B) ➞ avvilirsi v. rifl. (pres. mi avvilisco) zgubiti pogum:
non avvilirti per così poco nikar ne izgubljaj poguma zaradi take malenkosti - avviluppare v. tr. (pres. avviluppo)
1. zamotati; zmesti, zmešati (tudi pren.):
avviluppare una corda zamotati vrv
avviluppare qcn. con frasi ingannevoli koga zmesti z varljivimi frazami
2. zaviti, pokriti:
la madre avviluppò il bambino nello scialle mati je zavila otroka v plet - avvincere* v. tr. (pres. avvinco)
1. knjižno oviti, okleniti:
l'edera avvince la colonna bršljan ovija steber
2. pren. privleči, očarati:
un'eloquenza che avvince zgovornost, ki pritegne - avvinghiare
A) v. tr. (pres. avvinghio) okleniti, oklepati:
l'aquila avvinghiò con gli artigli la preda orel je s kremplji oklenil plen
B) ➞ avvinghiarsi v. rifl. (pres. mi avvinghio) okleniti, oklepati se - avvivare
A) v. tr. (pres. avvivo) oživiti, oživljati; poživiti (tudi pren.):
avvivare il fuoco raznetiti ogenj
col suo brio avvivò la festa s svojo živahnostjo je poživila zabavo
B) ➞ avvivarsi v. rifl. (pres. mi avvivo) oživeti, postati živahen - axe [aks] masculin os; linija
axe de la Terre zemeljska os
axe de tir strelna linija
axes de coordonnées koordinatni sistem
tourner sur, autour de son axe vrteti se okoli svoje osi
être dans l'axe du parti biti na liniji stranke - ayer včeraj; nedavno, ondan
de ayer acá, de ayer a hoy od nedavna
ayer por ta tarde včeraj popoldne
el ayer de la vida čas mladosti - azur [azür] masculin sinjina, modrina
azur du ciel nebesna modrina
la Côte d'Azur Azurna obala - azúren d'azur, azuré
Azurna obala la Côte d'Azur - azzeccare v. tr. (pres. azzecco)
1. zadeti:
gli azzeccò una sassata in pieno viso s kamnom ga je zadel naravnost v obraz
2. vzdeti, podtakniti, podtikati:
azzeccare un soprannome a qcn. nekomu dati, prilepiti vzdevek
3. pren. zadeti, uganiti:
azzeccare un tredici al totocalcio zadeti trinajstico pri športni stavi
azzeccare la risposta giusta uganiti pravi odgovor
non ne azzecca mai una! pog. prav nobene pametne ne ugane - azzurro
A) agg.
1. sinji, moder:
un cielo azzurro sinje nebo
occhi azzurri modre oči
2. šport
la squadra azzurra italijanska reprezentanca, azuri
B) m
1. modrina, sinjina, azur:
l'azzurro del cielo nebesna modrina, modrina neba
2. šport član italijanske reprezentance:
gli azzurri italijanska državna reprezentanca - baba ženski spol sluz; sline; odpadek surove svile; domače zverina
caérsele a uno la baba z odprtimi usti stati; do ušes zaljubljen biti
echar babas sliniti se - bábica (-e) f
1. nonna
2. levatrice
3. agr. incudinetta (per affilare la falce)
4. gancio femmina, presa femmina
5. zool. blennio (Blennius); barbatula, barbatello (Noemacheilus barbatulus)
PREGOVORI:
veliko babic, dete kilavo i troppi cuochi guastano la minestra - bábji de femme, efféminé; couard, lâche, poltron, capon
babje leto été moški spol de la Saint-Martin, derniers beaux jours de l'automne
babje pšeno grésil moški spol, neige ženski spol fondue
babja vera superstition ženski spol - bacchetta f
1. šiba, palica:
con un colpo di bacchetta magica znenada, kot po čarovniji
bacchetta divinatoria iskalna palica, bajanica
2. poveljniška palica:
gettare la bacchetta odreči se poveljevanju, oblasti
3. glasba dirigentska palica, taktirka
4. voj. nabijalna palica - baciare
A) v. tr. (pres. bacio)
1. poljubiti:
baciare qcn. in fronte, sulle labbra poljubiti koga na čelo, na usta
bacio, baciamo le mani! moj, naš poklon (oblika pozdrava na Siciliji)
PREGOVORI: la fortuna ti ha baciato in fronte preg. sreča se ti je nasmehnila
2. pren. rahlo se dotakniti; božati:
il colle era baciato dal sole sonce je božalo grič
baciare il fiasco hlastno piti
baciare la polvere knjižno ležati v prahu
B) ➞ baciarsi v. rifl. (pres. ci baciamo) poljubiti se, poljubljati se - bacíl bacille moški spol
bacil kuge bacille moški spol pesteux (ali de la peste)
tifusni bacil bacille moški spol typhoîdique
bacil jetike bacille moški spol tuberculeux (de Koch)
zrak je poln bacilov l'air est plein de microbes