Franja

trānslātor -ōris, m (trānsferre)

1. prenašalec, prestavljavec, prestavljalec: quaesturae Ci. (o Veru (Verres), ki je služil pod konzulom Gnejem Papirijem Karbonom kot pretor, a je v državljanski vojni skupaj z blagajno zapustil konzula in njegovo vojsko ter prestopil k Suli, torej je kvesturo samovoljno zamenjal).

2. prevajalec, prelagatelj: Eccl.

Traufe, die, (-, -n) kap; vom Regen in die Traufe z dežja pod kap

tŕden -a, -o solid, firm; fast; steady; (neovrgljiv) hard and fast

tŕden, -a, -o kot skala steady as a rock
tŕdno telo fizika solid
tŕdno stanje solid state
v tŕdnem stanju solidified, in a solid state
v tŕdnem spanju a fast sleep
cene ostanejo tŕdne (stalne) prices remain firm
postati tŕden, -a, -o to consolidate
imeti tŕdna tla pod nogami to be on solid ground

tŕden (-dna -o) adj.

1. saldo, fermo, solido, gagliardo:
trden most un ponte saldo
trden jez una diga solida
trdno zdravje salute buona, ferma

2. compatto:
trden beton cemento compatto

3. forte, solido:
trdna organizacija organizzazione forte

4. robusto

5. tenace, adamantino, incrollabile, inattaccabile; inoppugnabile:
biti trden v sklepih, sodbah essere tenace nei propositi, nelle valutazioni
trdno dejstvo fatto inoppugnabile

6. profondo, fondo:
trdna noč notte fonda
trden spanec sonno profondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trden kmet contadino abbiente, facoltoso
nič kaj trden v nogah incerto sulle gambe (dalla paura, per il vino)
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
trdna valuta valuta forte, pregiata
fiz. trdno telo solido

treaty [trí:ti] samostalnik
(zlasti državna) pogodba; dogovor; (redko) pogajanje, dogovarjanje; razpravljanje
ekonomija pogodba o pozavarovanju

commercial treaty trgovinska pogodba
treaty powers politika pogodbene sile
treaty port dogovorjeno pristanišče, kjer imajo pripadniki dogovorjenih držav svobodno trgovanje
peace treaty mirovna pogodba
treaty of alliance pogodba o zavezništvu
treaty maker pogodbenik; sestavljavec pogodbe
to be in treaty with s.o. for s.th. dogovarjati se s kom o čem
to break a treaty prekršiti dogovor, pogodbo
to conclude a treaty skleniti pogodbo
to sell by private treaty prodati pod roko

trescone m

1. poveč. od ➞ tresca

2. ○ (živahen kmečki ples):
ballare il trescone pren. teči, skakati
far ballare il trescone a qcn. pren. koga premikastiti, komu podkuriti pod nogami

trespasser [tréspəsə] samostalnik
kršitelj, prestopnik; grešnik; kdor si nezakonito prisvoji tujo lastnino, stopa nepooblaščen na tuje zemljišče itd.

trespassers will be prosecuted dostop pod kaznijo prepovedan!

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

triclīnia -ae, f, vulg. soobl. = triclīnium: Petr. (71, 10); gl. triclia pod trichila.

trídeset (-ih) numer. trenta:
trikrat deset je trideset tre per dieci fa trenta
voziti trideset na uro fare trenta all'ora; andare trenta all'ora
trideset stopinj pod ničlo 30° sotto zero
stanovati na Tržaški 30 abitare in via Trieste, 30

tū, pron. personale za 2. os. sg., gen. tuī, dat. tibī̆, acc. tē, abl. tē (skr. tú, tū, t(u)vám, gr. at. σύ, dor. τύ, homersko τύνη, got. þu = stvnem dū̆, nem. du, sl. ti, lit. tù) ti; pl. vōs, gen. part. vestrum (vostrum), gen. obj. vestrī (vostrī; prim. nostrum, nostrī pod egō), dat. vōbis, acc. vōs, abl. vōbis vi

I.

1. splošno: quot pondo te censes esse nudum? Pl., istanc tecum conspicio simul Pl., vos iuvenes animos geritis muliebres Enn., si quis quid vostrum Epidamni curari sibi velit Pl., vestri adhortandi causa L.

2. poudarjeno: tu mihi etiam legis Porciae, tu C. Gracchi, tu horum libertatis mentionem facis Ci., tibi aras, tibi occas, tibi metis Pl.

3. v nasprotju: tu nidum servas, ego laudo ruris rivos H., ego tu sum, tu es ego Pl.; pogosto elipt.: quid tu, vir optime (sc. dicis)? Ci. —

II.

1. kot dat. ethicus: alter tibi descendit de palatio et aedibus suis Ci., ecce tibi exortus est Isocrates Ci., haec vobis istorum per biduum militia fuit L.

2. vōs pri skupnih imenih v sg.: vos, Romanus exercitus L., vos, o Calliope, precor, aspirate canenti V., vos, Gaetulia sueta Sil.

Opomba: Pron. se krepi
a) s tĕ (gl. to besedo): tūte Kom., Ci., tēte (acc. in abl.) Ter., Ci.; tudi tūtine in tūtin? = tūtene? Pl.
b) z met (gl. to besedo): tibimet Pl., Sen. tr., vōsmet Pl., L., Ci., tūtemet (tūtimet) Ter., Lucr. — Star. gen. tis (= tui): Pl.; acc. in abl. tēd: Pl.

tȕcnuti -nēm ekspr. rahlo udariti, potrepljati: on mi pride, tucne me po ramenu; more, drži se samo, ne boj se ništa! - reče jedan i tucnuvši se o njega uhvati ga ispod ruke rahlo se je zadel obenj in ga prijel pod roko

tueor -ērī, tuitus sum (le pesn. in poznolat.) in tūtus sum (le poznolat. in enkrat pri S., sicer se tūtus 3 uporablja le kot adj. pt. pf.), nav. (poseb. v pomenih pod številko 2 in 3) tūtātus sum (od glag. tūtor -ārī)

1. (po)gledati, ogledati (ogledovati) (si), ozreti (ozirati) se na kaj, gledati, opazovati (v teh pomenih skoraj vedno le pesn.): Enn. fr., Acc. fr., Pac. ap. Non., Pr. idr., ardescit tuendo Phoenissa V., tuendo oculos, voltum V., tueri naturam Ci., caelum Lucr.; z notranjim obj. (adv.): transversa tueri V. postrani, pisano gledati, acerba (srdito) tuens leo V.; ACI: hāc nocte in somnis visus sum tuerier (= tueri) procul sedere longe a me Aesculapium Pl., quae fieri in terris caeloque tuentur mortales Lucr.

2. metaf. gledati na kaj, paziti na kaj, (o)hraniti, (o)čuvati, (po)skrbeti za kaj: valetudinem N., cuius salutem (senectutem) tueri debeo Ci., beneficium Ci. ohraniti (ohranjati) v hvaležnem spominu.

3. occ.
a) (ob)držati v dobrem stanju, ohraniti (ohranjati): praedia, aedem Castoris, sarta tecta aedium Ci., idem tam parcus in aedificando, quam diligens in tuendo Plin. iun.
b) (v vojni) (o)braniti, ubraniti, (ob)varovati, zavarovati, (za)ščititi, zasloniti (zaslanjati): tam late tueri C., fines suos C., Ci., Syriam T., oram maritimam, oppidum, castra C., mediam aciem L. držati; metaf.: Numidis magis pedes (urnost) quam arma tuta sunt S., illum defendere, tueri praecipuum sacramentum est T., aliquem tueri et defendere T., rem publicam, laudem Africani, plebis libertatem et commoda, urbem et res urbanas, clientelam Ci., adolescentis miserrimi causam Q., reos O., lex tuetur aliquem Icti. Konstrukcije s praep. braniti koga ali kaj, proti komu (čemu), zoper koga (kaj), pred kom (čim): turrim ad (za, proti) omnes casūs C., nostra tueri adversus vim atque iniuriam L., tueri se adversus Romanos L., domum a furibus Ph., quibus copiis finīs suos ab excursionibus tueretur Ci., mare ab hostibus Auct. b. Afr., liberorum nostrorum pueritiam contra improbitatem magistratuum Ci., contra piratas Siciliam Q.
c) ohraniti, obdržati, udržati: paternam gloriam N., domesticae laudis amplitudinem Ci., suam dignitatem Ci., per se ipsum senatus tuetur maiestatem suam Ci.
d) držati kaj, držati se česa, izpolnjevati (dolžnosti): mores et instituta vitae melius Ci., sacra, munus, concordiam congregatam Ci.
e) hraniti, rediti, preživljati, vzdrževati, gojiti: vitam corpusque Ci., antea maiores copias alere poterat, nunc exiguas vix tueri potest Ci., (sc. ex agro) se ac tuos L., magnum comitatum vi belloque T., canem Col. — Soobl. po 3. konjugaciji: tuor Cat., Stat.; tuĕris Pl.; tuimur, tuamur, tuantur, tuĕre Lucr.

tuj¹ (-a, -e) fremd, povsem: človek, kraj: wildfremd
tuj čemu -fremd
(sistemu systemfremd, stroki fachfremd, po bistvu wesensfremd, telesu körperfremd, siceršnji ponudbi sortimentsfremd, v deželi landfremd, v kraju ortsfremd, vrsti artfremd); matematika množici: fremd, števili: teilerfremd
drug drugemu tuj gegenseitig fremd
tuja država ein fremder Staat
tuja krivda pravo das Fremdverschulden
tuja oblast die Fremdherrschaft
tuja snov der Fremdstoff
tuja valuta die Auslandswährung, Fremdwährung
brez tuje pomoči selbst, selbständig
tuje beljakovine množina das Fremdeiweiß
tehnika tuje vzbujanje die Fremderregung
zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung
tuji kapital das Fremdkapital
pretiran tuj vpliv die Überfremdung
na tuj račun auf fremde Kosten
pod tujim imenom unter fremdem Namen
figurativno kititi se s tujim perjem sich mit fremden Federn schmücken

túj strange; (inozemski) foreign, outlandish; (nepoznan) unknown; (državljan) alien

túj državljan, -nka foreigner
túj jezik foreign language
túja beseda foreign word
na tújem abroad
pod tújim imenom under an assumed name
tekma na tújem igrišču an away match

túj étranger, d'autrui , (nepoznan) inconnu

na tujem à l'étranger
tuja beseda mot étranger (ali savant)
tuj jezik langue étrangère
tuj kapital capitaux étrangers (ali empruntés)
na tuje iti quitter le pays, émigrer
na tuj račun pour le compte d'autrui (ali d'un tiers)
mešati se v tuje zadeve s'immiscer (ali s'ingérer) dans les affaires d'autrui, se mêler des affaires d'autrui
pod tujim imenom sous un nom emprunté (ali d'emprunt)
tujega se počutiti se sentir dépaysé

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

túj extranjero; forastero ; (nepoznan) desconocido ; (pripadajoč drugim) ajeno

pod tujim imenom bajo nombre supuesto
tuja beseda palabra f extranjera, extranjerismo m
tuj jezik lengua f extranjera, idioma m extranjero
na tuj račun por cuenta ajena
tuj denar moneda f extranjera
tuji vrednostni papirji valores m pl extranjeros
krasiti se s tujim perjem (fig) adornarse con plumas ajenas
priti v tuje roke caer en manos ajenas
pouk tujih jezikov enseñanza f de lenguas extranjeras
tuj kapital capitales m pl extranjeros

tújčev (-a -o) adj. straniero:
ječati pod tujčevo peto sopportare il giogo straniero

tumulō -āre -āvī -ātum (tumulus) z gomilo prekri(va)ti, pokri(va)ti, pokopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati): quam (sc. Caietam) tumulavit alumnus O., Tomitanā iaceam tumulatus arenā (pod peščeno gomilo) O., neque iniectā tumulabor mortua terrā Cat., neu sim tumulandus ab illā O.; subst. tumulātus -ī, m pokopani, pokopanec: iussaque ibi moenia terra condidit et nomen tumulati traxit in urbem O.