vajet1 ženski spol (-i …) der Zügel, der Leitriemen; die Fahrleine
zategniti vajeti die Zügel anziehen
popustiti vajeti die Zügel lockern/die Zügel schleifen lassen (tudi figurativno)
spustiti z vajeti figurativno die Zügel schießen lassen
držati na vajetih figurativno zügeln
vzeti vajeti v roke die Zügel in die Hand nehmen
dati vajeti iz rok figurativno die Führung abgeben
Zadetki iskanja
- vájet rein; (jezdnega konja) bridle
držati krepko koga na vájetih to keep a tight rein on someone
pritegniti vájeti to draw rein
izpustiti vájeti iz rok to drop the rein
popustiti (konju) vájeti to give (a horse) free rein (ali the rein)
imeti, držati (trdno) vájeti to hold the reins (tudi figurativno)
obrniti konja na levo z vájetmi to rein a horse to the left
ustaviti (konja) z vájetmi to rein in (a horse), to rein up - vájet (-i) f briglia, redine:
držati, zategniti vajeti tenere, tirare la briglia
pren. dati vajeti iz rok lasciare, abbandonare una carica
pren. imeti v rokah vajeti česa essere a capo di, dirigere qcs.
izpustiti vajeti iz rok dare la briglia sul collo
pren. držati koga na vajetih dominare su qcn.; pog. tenere a stecchetto qcn. - vakumska črpalka stalna zveza
strojništvo (naprava za ustvarjanje vakuuma) ▸ vákuumszivattyú
Vakuum v kakem prostoru ustvarimo tako, da iz njega z vakuumskimi črpalkami izčrpamo zrak. ▸ Egy helyiségben úgy hozhatunk létre vákuumot, hogy a levegőt vákuumszivattyúkkal kiszivattyúzzuk.
Sopomenke: vakuumska črpalka - vakuumska črpalka stalna zveza
strojništvo (naprava za ustvarjanje vakuuma) ▸ vákuumszivattyú
Vakuum v kakem prostoru ustvarimo tako, da iz njega z vakuumskimi črpalkami izčrpamo zrak. ▸ Egy helyiségben úgy hozhatunk létre vákuumot, hogy a levegőt vákuumszivattyúkkal kiszivattyúzzuk.
Sopomenke: vakumska črpalka - vál (-a) m
1. onda, ondata:
čelo, dolina, vrh vala fronte, valle, cresta d'onda
val butne, udari ob skalo l'onda sbatte contro lo scoglio
razburkani, razpenjeni valovi onde agitate, schiumeggianti
plavati na valu nuotare sulla cresta dell'onda
morski val onda del mare, onda marina
rešiti koga iz valov salvare qcn. dalle onde
hrumenje valov boato, rombo delle onde
2. (valu podoben pojav) onda:
potresni val onda sismica
svetlobni, zvočni valovi onde luminose, acustiche
udarni val onda d'urto
3. pren. (velika množina) ondata, marea; fiotto:
val beguncev ondata di profughi
val krvi fiotto di sangue
val protestov ondata di proteste
val spominov marea di ricordi
val mraza, vročine ondata di freddo, di caldo
bombniki so napadali v valovih i bombardieri attaccavano a ondate
4. (umetnostna smer) corrente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. najti smrt v valovih annegare
fiz. oddajati valove emettere onde
sprejemati valove ricevere, captare onde
elektromagnetni, radijski valovi onde elettromagnetiche, onde radio
rad. dolgi, kratki, srednji valovi onde lunghe, corte, medie
meteor. hladni, topli val ondata d'aria fredda, calda
film. francoski novi val nouvelle vague - valíti1 (-ím)
A) imperf.
1. rotolare, voltolare
2. pren. scaricare; gettare:
odgovornost valiti s sebe scaricare sugli altri la propria responsabilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
valiti besede v ustih masticare le parole
B) valíti se (-ím se) imperf. refl.
1. rotolarsi, rotolare, voltolarsi:
skala se vali po pobočju v dolino il masso rotola a valle per il pendio
2. camminare, procedere goffo, lento
3. riversarsi:
množica se vali iz dvorane la moltitudine si riversa fuori della sala
4. erompere (in gran quantità);
iz dimnika se vali gost dim un fumo denso erompe dal comignolo - váljati (-am)
A) imperf.
1. spianare (la pasta, il terreno); metal. laminare (la lamiera); tekst. follare (il tessuto)
2. rotolare:
valjati svinčnik v roki rotolare la matita nella mano
3. arrotolare:
valjati svaljke iz testa arrotolare la pasta in gnocchetti
4. vulg. possedere sessualmente; vulg. scopare, fottere
B) váljati se (-am se) imperf. refl.
1. rotolarsi
2. trovarsi, giacere (sparso) in disordine:
perilo se valja po vseh kotih capi di biancheria giacciono sparsi per tutta la stanza
3. pren. oziare, battere la fiacca, darsi bel tempo:
naj gre delat, namesto da se valja po pisarni si metta a lavorare, invece di battere la fiacca in ufficio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. valjati se v grehu grufolare nel peccato
navt. ladja se valja la nave rolla
PREGOVORI:
lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda - valovita pločevina ženski spol das Wellblech
streha iz valovite pločevine das Wellblechdach - varčeválen of economy, concerned with economy
iz varčeválnih razlogov for reasons of economy - várčnost économie ženski spol , épargne ženski spol , parcimonie ženski spol
iz varčnosti par économie - várčnost economía f ; parsimonia f
iz varčnosti por (razones de) economía
neumestna varčnost (fig) economía del chocolate del loro - vàš (váša -e)
A) adj.
1. vostro; suo:
vaši športniki i vostri sportivi
vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire
2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
Vaša gnada Vostra Grazia
Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je vaših let ha la vostra età
pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
v vašem primeru nel suo caso
dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei
B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo - vcepiti glagol
1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, oltvcepiti strah ▸ félelmet beleoltvcepiti vrednote ▸ értékeket beleoltvcepiti mladim ▸ fiatalokba beleoltvcepiti v glavo ▸ beleültetvcepiti v otroštvu ▸ gyermekkorban beleoltvcepiti ljubezen do narave ▸ természet iránti szeretetet olt belevcepiti občutek krivde ▸ bűntudatot olt beleMalo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.
2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva. ▸ kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.
3. (vtisniti) ▸ beültet
Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil. ▸ kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.
4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba. - vedênje (-a) n comportamento (tudi ekst.), condotta:
pravila lepega vedenja le regole della buona condotta, della creanza
vljudno vedenje comportamento cortese
šol. ocena iz vedenja voto in condotta
vedenje živali comportamento degli animali - vedeževálec, -lka devin, -eresse moški spol, ženski spol , diseur, -euse moški spol, ženski spol de bonne aventure
vedeževalec iz kart tireur, -euse moški spol, ženski spol de cartes, cartomancien, -ne moški spol, ženski spol
vedeževalec iz roke chiromancien, -ne moški spol, ženski spol - vedeževánje (-a) n divinazione, sortilegio, vaticinio; mantica:
vedeževanje iz kart cartomanzia - vedeževáti prédire l'avenir, dire la bonne aventure
vedeževati iz kart tirer les cartes
vedeževati iz roke lire les lignes de la main
vedeževati iz kavine usedline, gošče lire l'avenir dans le marc de café - vedeževáti (-újem) imperf. vaticinare, divinare; presagire, indovinare, predire:
vedeževati iz kart, iz dlani, iz kavne usedline indovinare dalle carte, dalla mano, dai fondi del caffè - vedeževáti decir la buenaventura; profetizar; predecir; vaticinar
vedeževati iz kart echar las cartas
vedeževati iz roke leer en las rayas de la mano