Franja

krínka (-e) f maschera (tudi pren.); voj. mimetizzazione:
nositi, nadevati si krinko portare la maschera
pren. sneti krinko gettare la maschera
strgati krinko smascherare
pren. to je samo krinka è solo una maschera, una mascherata
pustne krinke maschere (di carnevale)

krínka máscara f ; careta f , (pustna tudi) antifaz f

sneti krinko quitarse la careta
sneti komu krinko (fig) desenmascarar (ali arrancar la careta) a alg

kȑst kr̀sta m (gr. christos)
1. križ: razapeti na krst križati; skinuti s -a sneti s križa; zlatni krst Crveni krst; primiti krst za zasluge; G-dur ima jedan krst; D-dur ima dva -a; svatko nosi svoj krst
2. krst: na krstu dobi ime Matija
3. ekspr. krščanstvo: kad su nam stari primili krst
4. križ, stava snopja na njivi: krstovi pšenice

lasulja samostalnik
(umetni lasje) ▸ paróka, póthaj, álhajPovezane iztočnice: baročna lasulja, gledališka lasulja

laxō -āre -āvī -ātum (laxus)

I.

1. (z)rahljati, narediti (delati) ohlapno, napustiti (napuščati), popustiti (popuščati), odpeti (odpenjati), odvez(ov)ati, odpreti (odpirati): vincula Iust., vincla epistulae laxavit H., iubet excussos laxare rudentes V. odvezati in naviti, l. fidiculas Val. Max., laxat claustra Sinon V., animas … deturbat laxatque foros (sc. Charon) V. izprazni palubo, pedem ab stricto nodo laxare L. oteti (rešiti, osvoboditi) iz, laxare (naspr. tendere) arcum Ph., intestina concreta Plin. omehčati, ictibus crebris fores Plin., ora Lucan., venam Amm., Alpes Cl., ferro campum (pot) Sil., specus ingentem laxans telluris hiatum Sil., quercus … diffusas patulo laxabat stipite frondes Sil. je širil, hos … laxat vis subita Sil. zrahlja = predre; pren.: l. ructum Plin. pospešiti (pospeševati), eloquentiae frenos Plin. iun. brzdo popustiti (popuščati), ubi dolor vocem laxaverat Iust. ko mu je bolečina razvezala jezik, l. agminis nostri compagem, l. rapinarum fores Amm.; v pass. oz. med. (z)rahljati se, ohlápniti, ohlapéti, odvez(ov)ati se, popustiti (popuščati): laxatis habenis invehi, laxatis habenis ruere Cu. s popuščeno brzdo, sonipes laxatus habenas (gr. acc.) Sil., die laxatur humus O. odmeka, se o(d)taja, corpora rugis laxantur O. se (na)gubajo, se (na)grbančijo, crebris arietibus saxorum compage laxatā Cu., laxatis undique compagibus Sen. ph., laxatis sellae curulis compagibus Suet., laxato calceo, machina laxata Suet., musculus conducitur aut laxatur Cael.; refl. se laxare: fluctibus compages operis verberatae laxavere se (po drugih samo laxavere v istem pomenu) Cu., laxare se sinus montium … coeperant Cu. širiti se.

2. occ.
a) izviniti, zviti si: membra Ps.-Q., talos Plin. Val.
b) razkleniti (razklepati), spustiti (spuščati): canes Ap.

3. metaf.
a) (o)lajš(ev)ati, (o)krepčati, (raz)vedriti, komu omogočiti (omogočati) oddih (počitek), da(ja)ti (privoščiti) počitek, koga osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati) česa: quies laxaverat artūs V., placidā laxarant membra quiete V., l. humeros Sen. tr., animalia somno laxabant curas V., laxari libidinum vinculis Ci., aliquando ab hac contentione disputationis animos nostros curamque laxemus Ci., cum laxati curis sumus Ci. ali ut primum instantibus curis laxatus est animus Cu. brez skrbi, laxare animum ab assiduis laboribus L., vino animum curis publicis fatigatum Sen. ph., animum lusu latrunculorum Plin. iun., laxa paulisper animum, quem … amici … turbant Cu., animi laxandi causā … piscabatur homo Suet., laxandi levandique causā … ambulare Gell., cum primum mitigatā furiā laxaverint oves animum Ap., Bacchi munera duram laxarunt mentem Sil., l. spiritum Cu. oddahniti si, l. se molestiis Lucceius in Ci. ep., vis morbi videbatur laxata Cu. da je odlegla (popustila), l. vesicam urinae effusione Hier.
b) odpustiti (odpuščati), popustiti (popuščati): ex eo, quo astricti sumus, laxari aliquid velim Ci., equites oraverunt, ut sibi laxaret aliquid laboris L. naj bodo oproščeni nekaj dela, l. iram Petr., Stat. brzdati, krotiti, annonam L. poceniti žito, znižati ceno žita, tudi med.: annona haud multum laxaverat L. žito se ni kaj dosti pocenilo, cena žita se ni veliko znižala; (v slabem pomenu) popustiti (popuščati) v čem, kaj mlačno (malomarno) opraviti (opravljati): ubi laxatam pugnam vidit L. da je bojevanje popustilo, ubi laxatas sensit custodias L. da je pozornost straž popustila, ut viderunt laxatam custodiam Petr., laxare studium Suet.
c) pesn. α) odkri(va)ti, razode(va)ti: fata Stat. β) odpraviti (odpravljati): l. iugum Sil. otresti (odstraniti, sneti) jarem. —

II.

1. širiti, razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati) (naspr. coartare): forum Ci. ep., foramina retis O., maculas retis Plin., granaria Pers., alveum Tiberis Suet., mare modice se laxat Mel., amnis ripas spumanti gurgite laxat Sil., laxabat sedem venturis portitor umbris Sil., manipulos laxare iussit C. razmakniti, postaviti (razporediti) bolj narazen, laxatae (naspr. artae) custodiae L. osamljene = daleč vsaksebi stoječe straže, laxati cunei Sil. razmaknjeni.

2. occ.
a) (s)tanjšati: ferrum laxatur (po drugih lassatur) in usus innumeros Stat.
b) (s)tanjšati, (z)redčiti, razredčiti (razredčevati): nigrantes laxabant astra tenebras Stat. so razsvetljevale, laxata lucida nocte claustra nitent Sil. v razsvetljeni noči, aër laxatus (naspr. densatus) Q. redek zrak.

3. metaf. podaljš(ev)ati, raztegniti (raztezati, raztegovati): tempus Sen. tr. odlašati, necessitatem dicendi longiore dierum spatio Q. raztegniti na obdobje več dni. — Od tod pt. pf. laxātus 3 zrahljan, od tod rahel, ohlapen, zmehčan, omehčan, rahlo zvezan: catenae Lucan., Sil., membrana laxatior Plin.; metaf.
a) in orationibus, quia laxatior est materia, minus … rerum annotatur iteratio Sen. rh.
b) oslabljen: miles solis cursu flammeo diu laxatus Amm.

legō -ere, lēgī, lēctum (prim. gr. λέγω govorim, pravim, rečem, λόγος in λέξις govor, lat. legiō, ēlegāns, legulus)

1. brati = nab(i)rati, ob(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati, tudi (u)trgati: oleam Ca., oleam digitis nudis Varr., vinum Varr. ali uvas Col., l. flores in calathos O., flores et … fraga V., flores Ap., serta (cvet(l)ice v venec) V., māla ex arbore V., poma ab arboribus Tib., fructum sub arbore L., non erat apta legi (sc. ficus) O., l. spolia caesorum L., ossa (sc. sežganega mrliča) Ci., V., Sen. ph., Q. (8, 5, 21 v besedni igri), Suet., Lact., enako tudi reliquias l. Suet., in veste floccos Cels. (o vročičnih ljudeh); pesn.: l. vela V. zviti (sneti), ancoras Sen. tr. dvigniti, funem Val. Fl. ali lina Ven. odičnico zvi(ja)ti, navi(ja)ti, fila O. (o Tezeju) zmotati, zviti, toda: extremaque Lauso Parcae fila legunt V. predejo zadnjo nit, l. stamen Pr. navi(ja)ti v klobčič, ore extremum halitum l. V. poljubljajoč prestreči zadnji dih (umirajočega), l. alicui capillos Cu. (iz)puliti; occ.
a) vzeti (jemati), izločiti (izločati), odstraniti (odstranjevati) kosti ali kostni drobir (kostne okruške) iz česa: ossa vivis Sen. ph., in capite lecta ossa Sen. ph., lecta in capite cuiusdam ossa Q., lecta e vulneribus ossa Q.
b) tatinsko zb(i)rati = (u)krasti: omnia viscatis manibus Luc. fr., sacrum Corn., sacra divum H. bogovom posvečene stvari (prim. sacrilegium, sacrilegus).

2. izb(i)rati, odb(i)rati, (iz)voliti: iudices Ci., aliquem in iudices Gell., aliquem in senatum Ci. ali in patres L. sprejeti koga v senat (starešinstvo), l. nubendi condiciones Ci., pedites viritim legerat N., l. milites L. ali militem Sen. ph. nab(i)rati, tako tudi: in supplementum milites Cu., supplementum in alias (sc. legiones) L., viros ad bella O., tirones Eutr., legit virum vir V. vsak si izbere svojega nasprotnika za dvoboj (v dvoboju), geminasque legit de classe biremīs V., l. soceros V., sibi domum, summāque locum sibi legit in arce, l. tempus O., dictatorem, magistrum equitum L., flaminem Dialem in locum alicuius defuncti T. Od tod pt. pf. lēcta z inf.: custos lecta sacrum iustae Veneri occultare pudorem Stat.

3. brati (tj. z očmi in umom „pobirati“ črke in besede), čitati zase, tiho: legere dictum, quod legantur ab oculis litterae Varr., l. epistulam Ci. ep., libros Ci., Vitr., Plin. iun., librum ab oculo (brez spotike) legit Petr., haec scripta legi Ci., ut scriptum legimus apud Platonem Ci. kakor beremo (pisano) pri Platonu, cum relatum legent, quis musicam docuerit Epaminondam N., dumque legar, mecum pariter tua fama legetur O., in toto plurimus orbe legor O., l. antiquos studiosius Ci., philosophorum quoque consultorumque opiniones … velimus legere Q., Hortensiae filiae oratio … legitur Q., Horatius fere solus legi dignus Q., de tabella legit Ap. z lista; z ACI: legi apud Clitomachum … A. Albinum … iocantem dixisse Carneadi … Ci., scriptum legimus Gallos in venatibus tingere sagittas elleboro Gell.; v pass. z NCI: gryphes aurum iugiter leguntur effodere Cass.; abs.: legendi usus Lact., Macr. branje, legendi studio promptus Aur. ljubitelj branja, navdušen bralec; od tod subst.
a) pt. pr. legēns -entis, m bralec, čitalec: precor, ut vivant et non ignava legentem otia delectent O.; pogosteje v pl.: Petr., Plin., Q., legentium plerisque haud dubito quin primae origines proximaque originibus minus praebitura voluptatis sint L., clari ducum exitus retinent ac redintegrant legentium animum T.
b) pt. fut. lēctūrus -ī, m (bodoči) bralec: Amm.

4. occ.
a) brati, čitati na glas ali drugim, preb(i)rati, predavati: cum ei (mu) libri dies noctesque legerentur Ci., l. volumen suum Ci., alicui epistulam Ci., quem arripuit, tenet occiditque legendo H., l. alicui librum Plin. iun., orationes Plin. iun., ut carmina … legendo commentandoque etiam ceteris nota fecerent Suet., toda legere Lucilii satyras apud aliquem Suet. poslušati pri kom predavanje o Lucilijevih satirah; poseb. senatum legere Ci., L. (o cenzorju) prebrati senatorski imenik (prim. lēctiō II. 2., occ.); od tod: princeps in senatu lectus est L. bil je prebran prvi.
b) oko (pogled) vreči (metati) na kaj, pogled(ov)ati, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: tumultum capit, unde omnes … possit adversos legere V.
c) vestigia (alicuius) l. V., Val. Fl. ali legere vestigia gressu O. držati se sledi, iti po sledi, stopinje ubirati za kom; iz tega pesn. rekla se je razvil krajevni pomen:
d) kaj preiti, prehoditi (prehajati), preteči (pretekati), prečkati, prehite(va)ti, prebloditi: saltūs O., tortos orbes (zavite poti), caelum Sen. tr.; tudi = prejadrati, jadrati po: pontum V., aequor O. ali jadrati mimo kakega kraja: oram aequoris, litora Epiri V., oram Asiae, navibus oram Italiae L., Capreas promontoriumque Minervae O., terram Suet., rursus terram Cu.; metaf.: primi lege litoris oram V. drži se najbližjega (najbližje obale), ne pojdi (zaidi) predaleč.

5. z ušesi pobirati = prisluhniti (prisluškovati) čemu: huc concedam, unde horum sermonem legam Pl. — Od tod adj. pt. pf. lēctus 3

1. izbran: pueri verba Ci., verbis lectissimis dicere Ci., mactant lectas de more bidentīs V., quocumque lectum nomine Massicum (= lectas uvas vini Massici) servas H. iz izbranega grozdja zmaščeno (iztisnjeno), viginti lectis equitum comitatus V.

2. izboren, izvrsten, odličen: argentum Ter. dobro, polne teže, polnovredno, quinque argenti lectae … minae Pl., adulescens Ci., lectis atque illustribus utatur Ci., ut neque vir melior neque femina lectior in terris sit Ci., tu uxorem habere lectissimam maxime vis Ci., lectissimus atque ornatissimus adulescens Ci., iuvenum lectissime Stat. — Adv. lēctē izbrano, izborno, izvrstno: Varr.

lever¹ [ləve] verbe transitif dvigniti, vzdigniti; odstraniti, odpraviti, ukiniti; zaključiti

lever le camp podreti tabor (in oditi)
lever le coude (familier) rad ga piti
lever une défense ukiniti prepoved
lever les épaules skomigniti z rameni
lever l'étendard (figuré) dvigniti prapor
lever la garde menjati stražo
lever les lettres pobrati pisma iz nabiralnikov
lever le lièvre prepoditi zajca
lever la main priseči; dvigniti roko (sur na)
lever le masque (figuré) sneti krinko
lever un obstacle odstraniti oviro
lever une option optirati
lever le pied (familier) pobegniti
lever la séance zaključiti sejo
lever les scellés odpečatiti
lever la table vstati od mize
lever la tête glavo visoko nositi
lever des troupes nabirati čete (vojsko)
lever le voile (figuré) dvigniti kopreno, odkriti, razkriti
lever les regards sur quelque chose hrepeneti po čem
il lève la crête (figuré) greben mu raste
se lever vstati, dvigniti se, vzhajati
le jour se lève dani se

libellus -ī, m (demin. liber)

I. lubje, ki so ga uporabljali za pisalne table: levis in aridulo malvae descripta libello Cinna ap. Isid. —

II.

1. knjiga, knjižica, spis(ek), (literarno) delo (delce): scripsi etiam illud quodam in libello Ci., libellos de contemnenda gloria scribunt Ci., libellis eum palaestraeque operam dare L., Cicero in ioculari quodam libello Q.; v pesnitvah: meo citus haec subscribe libello H., comīs garrire libellos H. lične veseloigre (komedije), quoi dono lepidum novum libellum … ? Cat.; meton. v pl. knjigarn(ic)a: quaesivimus … te in circo, te in omnibus libellis Cat., libelli, campus, porticus, … haec essent loca semper Mart.

2. meton. po vsebini spisa
a) zapis(ek), zaznamba, zaznamek, zabeležba, (za)beležka, beležnica, zapisnica, zapiski, seznam, zvezek, dnevnik: l. mandatorum Ci., libelli nominum vestrorum huius in manibus erant Ci., nisi forte, si quid memoriae causa rettulit in libellum (v beležnico), id numerabitur in actis Ci., an in … libellis … acta Caesaris firma erunt? Ci., pessimae vero consuetudinis, libellis esse contentum, quos … Q., ex libello respondere Plin. iun.
b) pritožna vloga, tožbni spis, (ob)tožba, pritožba, ovadba, prijava: componunt ipsae per se formantque libellos Iuv., libellum alicui dare (pri kom podati) Fl., libelli coniurationem nuntiantes dati Vell., in scrinio eius datus a Caro de me libellus inventus est Plin. iun., recitavit libellum disertum et gravem Plin. iun., rationem tradit, qua huius modi libelli formandi sunt Dig.
c) pismena prošnja, peticija; spomenica: commotus Atticus libellum composuit Ci. ep., supplicibus dominum lassare libellis Mart., libellos signare Suet. ali subnodare Plin. prošnje podpis(ov)ati = odgovoriti (odgovarjati) na prošnje, rešiti (reševati) jih, a libellis (sc. homo) Suet. = libellensis; non illi in libellis laudationem decretam miserunt Ci., epistulae … , quas primus videtur ad paginam et formam memorialis libelli convertisse Suet.
d) spored, program, pismeno povabilo h kaki slavnosti, predavanju idr.: gladiatorum libelli Ci. sporedi gladiatorskih iger, subsellia conducit et libellos dispergit T. razpošilja sporede predavanja.
e) javno naznanilo, razglasitev, razglas, nabit (razobešen) oglas, naznanilo, objava, obvestilo, lepak, plakat: edebat per libellos circum tribum missos scriptura brevi: Caesar dictator illi tribui Suet.; poseb. deicere libellos sneti oglase, nabite na posestvih zadolžencev, na katerih je pisalo, da so posestva zasežena in na prodaj = zasego posestev preklic(ev)ati: libellos Sex. Alfenus, procurator P. Quinti, … deicit Ci., suspensis amici bonis libellum deicio Sen. ph.
f) pismo, pisanje, dopis: libellum ipsius habeo, in quo est … Ci., ut ex libellis eius animadverti Brutus in Ci. ep., libellum (libellos) dare (napisati, izdati, od sebe dati) Aug., libellum repudii dare Aug., Vulg. razporočno (razvezno, ločitveno) pismo.
g) sramotilni spis, pamflet, paskvil, zabavljica: primus Augustus cognitionem de famosis libellis specie legis eius tractavit T., sparsos de se in curia famosos libellos non expavit Suet., libellos aut carmina ad infamiam alicuius sub alieno nomine edere Suet.
h) pismeno potrdilo, potrdilnica, poverilnica, izkazilo, izkaznica, spričevalo: significent id libello manu suā subscripto Paul. (Dig.).

maschera f

1. maska; maškara, (pustna) šema:
maschera di diavolo maska hudiča
maschere rituali obredne maske
maschera di bellezza kozmet. lepotilna maska
mettersi la maschera natakniti si masko, našemiti se
ballo in maschera ples v maskah

2. maska, krinka:
sotto la maschera del galantuomo si cela un furfante pod krinko poštenjaka se skriva malopridnež
mettersi la maschera pren. zakrinkati se, prikrivati
levarsi la maschera sneti krinko

3. posmrtna maska

4.
maschera da anestesia med. maska za narkozo
maschera antigas voj. plinska maska
maschera antipolvere zaščitna maska (proti prahu)
maschera da scherma šport sabljaška maska

5. gled. maska, stalni lik

6. gled., film biljeter

mask|a¹ ženski spol (-e …)

1. (krinka) die Maske, -maske (lesena Holzmaske, polovična Halbmaske, za ples Tanzmaske); (maškara) das Maskenkostüm, die Verkleidung
ples v maskah der Maskenball, Maskentanz
sneti masko figurativno die Maske fallen lassen
kot maska maskenhaft

2.
mavčna maska Gipsmaske
posmrtna mask Totenmaske

3. kozmetična: die Gesichtsmaske

4. gledališka: die Maske
biti v maski in Maske sein

5. živalstvo, zoologija na glavi: die Maske
zgodovina fibula z masko die Maskenfibel
| ➞ → krinka

6.
gradbeništvo, arhitektura listna maska die Blattmaske
(groteskna) maska der Neidkopf

mȁska ž (fr. masque) maska, krinka: bal pod -ama ples v maskah; zderati komu -u s lica; skinuti -u sneti krinko; smrtna maska posmrtna maska; plinska maska

máska mask; (v gledališču) make-up; (oseba) masker, masquer, masquerader, domino, arhaično mask, masque; figurativno mask, cloak ➞ krinka

máska pri mečevanju visor, face-guard
plinska máska gas mask, respirator
posmrtna máska death mask
kisikova máska oxygen mask
zaščitna máska protective mask
dimna máska pomorstvo smoke-sail
máska topniške baterije vojska shield
tragična máska zgodovina tragic mask
ples v máskah masked ball, fancy-dress ball
sneti másko to throw off the mask (ali one's disguise)

máska (-e) f

1. maschera; bautta:
natakniti si, nositi, sneti masko mettersi la maschera, in maschera; portare la maschera, togliersi la maschera
pustne maske maschere (carnevalesche)
ples v maskah ballo in maschera
obredne maske maschere rituali

2. pren. (krinka) maschera, simulazione, manto, velo:
pod masko zunanjega blišča se skriva notranja revščina sotto il manto dello sfarzo esteriore si nasconde una miseria interiore

3. (predmet za zaščito obraza) maschera:
plinska maska maschera antigas
podvodna, potapljaška maska maschera subacquea
zaščitna maska maschera antipolvere

4.
posmrtna maska maschera

5. kozm. maschera di bellezza:
blatna maska maschera di fango
hranilna maska maschera idratante

6. avt. avantreno; metal. forma di fonderia; um. mascherone; vet. mascherina; voj. mascheramento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. strgati komu masko z obraza togliere la maschera a qcn., smascherare qcn.
med. kisikova maska maschera a ossigeno
med. maska za narkozo maschera per anestesia
šport. sabljaška maska maschera da scherma
med. zaščitna maska maschera sanitaria, mascherina

máska máscara f (tudi oseba)

pustna maska máscara f, antifaz m; careta f
posmrtna maska mascarilla f
sneti komu masko desenmascarar (ali arrancar la careta) a alg; fig quitarle a alg la máscara
nadeti si masko ponerse la careta
ples v maskah baile m de máscaras
protiplinska maska máscara de gas, máscara antigás
maska za podvodni lov máscara de pesca submarina
maska za obraz (kozmetika) máscara f
sprevod mask desfile m de máscaras

Maske, die, (-, -n) maska (tudi Technik, Sport), krinka, preobleka; Mensch: maska, maškara; unter der Maske (der Freundschaft) pod krinko (prijateljstva); die Maske fallen lassen sneti masko ( tudi figurativ )

masque [mask] masculin maska, krinka; figuré varljiv videz, varljivo vedenje; médecine obrazna obveza; militaire kamuflažna mreža, maska; figuré poteze obraza, obraz

masque anesthésique maska za anesteziranje
masque antipoussière maska proti prabu
masque d'apiculteur, à domino, d'escrime, mortuaire, prolecteur čebelarska maska, polmaska, maska za mečevanje, posmrtna, zaščitna maska
masque à gaz protiplinska maska
masque à oxygène, respiratoire kisikova maska
(médecine) masque de gaze maska iz gaze
masques de carnaval, de mardi gras pustne maske, maškare
arracher, ôter le masque à quelqu'un (figuré) komu sneti masko, razkrinkati koga
lever, feter le masque (figuré) odvreči masko

obljúba (-e) f promessa; parola:
izpolniti obljubo, ne izpolniti obljube essere fedele alla promessa, mantenere la promessa; mancare alla promessa
sneti obljubo rimangiarsi la parola
pren. prazna obljuba promessa di marinaio
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito

obráz face; pesniško visage; (figurativno lice, zunanjost) countenance

obráz od spredaj full face
obráz od strani (profil) half face
bled obráz pale (ali livid) face
kozàv obráz pockmarked (ali pitted) face
naguban obráz wrinkled face
odbijajoč obráz forbidding face
smehljajoč se obráz smiling face (ali countenance)
mračnega, jeznega obráza gloomy-visaged
lep obráz good looks pl
upadel, udrt obráz hollow (ali sunken) cheeks pl
v potu svojega obráza in the sweat of one's brow
tu je mnogo novih obrázov here are a lot of new faces
brisati si obráz to mop one's face (with a handkerchief)
delati obráze to pull (ali to make) faces, to grimace
gledati koga v obráz to look someone in the face
napraviti kisel obráz to pull (ali to make) a wry face (ob čem at something)
napraviti prijazen obráz to look pleasant
napravil je dolg obráz (figurativno) his countenance fell, he made (ali pulled) a long face
napraviti jezen obráz to have an angry look
pačiti obráz to grimace, to pull (ali to make) faces, to make grimaces, to distort one's face, to scowl
ne upa se mi pogledati v obráz he dare not look me in the face
pokazati svoj pravi obráz (sneti krinko) (figurativno) to throw off one's disguise
v obráz (naravnost) komu povedati to tell someone straight to his face
komu v obráz reči to say to someone's face
v obráz sem mu to rekel I said it to his face
v obráz se smejati to laugh in someone's face
udariti koga po obrázu to smack someone's face
zagrniti, zastreti si obráz to veil one's face
v obráz zijati koga to stare someone full in the face

obvéza

1. medicina pansement moški spol , bandage moški spol , bande ženski spol

čelna obveza bandeau moški spol, fronteau moški spol
mavčna obveza plâtre moški spol
mokra, suha obveza pansement humide, sec
začasna obveza premier pansement, pansement provisoire (ali d'urgence)
zasilna obveza bandage provisoire, pansement de fortune
zaščitna obveza pansement protecteur
biti ves v obvezah être couvert de pansements
namestiti obvezo appliquer (ali faire, mettre) un pansement (ali un bandage)
sneti obvezo défaire (ali enlever, ôter) un pansement (ali un bandage)
škatla z obvezami boîte ženski spol à pansements

2. figurativno (obveznost) obligation ženski spol , engagement moški spol

prevzeti obvezo contracter une obligation, prendre (ali assumer) un engagement
izpolniti svoje obveze remplir ses obligations, faire honneur (ali satisfaire) à ses engagements, observer (ali respecter) ses engagements

obvéza med vendaje (za rane) ; venda f

mavčna obveza vendaje m escayolado
zasilna obveza vendaje de urgencia (ali provisional)
namestiti (sneti) obvezo aplicar (quitar) un vendaje; (= obveznost) obligación f; compromiso m
prevzeti obvezo contraer una obligación
izpolniti svoje obveze cumplir sus obligaciones
ne izpolniti svojih obveza faltar a (ali no cumplir) sus obligaciones