Franja

rārēscō -ere (incoh. k *rārēre iz rārus)

1. (raz)redčiti se, (s)taniti se, (s)tanjšati se, (z)rahljati se, raztopiti (raztapljati) se, raziti (razhajati) se, razpršiti (razprševati) se, izgubiti (izgubljati) debelino (gostoto, gostost), posta(ja)ti rahel, ohlápniti, ohlapé(va)ti: rarescunt nubila Lucr., rarescit terra calore Lucr., tellus in liquidas rarescit aquas O. se raztopi, rarescunt claustra Pelori V. se odprejo, rarescit multo vulnere miles Sil. vrste se redčijo, sonitus rarescit arenae Pr. pojema.

2. posta(ja)ti redek (pičel, boren), (z)redčiti se, (z)manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pojemati: et dubios cernit rarescere montes Lucan., paulatim rarescunt (sc. colles) T., ibis efficit, ut rarescant mortiferae pestes absumptae Amm., venefici, qui tunc rarescebant Amm., ita iustitia rarescet, ita impietas et avaritia crebrescent Lact., quod iustitia rarescit, iniquitas increbrescit Tert.

ravaler [ravale] verbe transitif ponižati, omalovaževati; (zopet) pogoltniti; figuré obdržati zase; agronomie prirezati (drevesa); architecture očistiti, obnoviti, ometati (une façade pročelje); technique zmanjšati po višini ali debelini

se ravaler ponižati se; moralno, socialno propasti
ravaler sa colère požreti svojo jezo
je lui ferai bien ravaler ses paroles! to naj mi še enkrat reče!
se ravaler à des actions honteuses ponižati se do sramotnih, nizkotnih dejanj

razee [reizí:]

1. samostalnik
navtika (od topniškega sovražnega ognja) za eno palubo zmanjšana ladja

2. prehodni glagol
navtika, zgodovina (ladjo) zmanjšati za (odbiti ladji) eno palubo (z obstreljevanjem)
figurativno pristriči, skrajšati

re-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

I. s poudarjenim pomenom praep.

1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

3.
a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

2.
a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.

reducible [ridjú:sibl] pridevnik
skrčljiv, ki se da zmanjšati, zreducirati (to na)
spremenljiv (to, into v)

reef² [ri:f]

1. samostalnik
vodoravni spodnji del jadra, pas pri jadru

to take in a reef skrajšati jadro, figurativno popustiti v svojih zahtevah, zmanjšati izdatke

2. prehodni glagol
skrajšati, zmanjšati jadro

to reef one's sail figurativno omejiti se (v izdatkih itd.)

re-siliō -īre -siluī (redko siliī) -sultum (re in salīre)

1. skočiti (skakati) nazaj: Taureae dextrum umerum sauciavit atque ita resiluit Quadr. fr., interim tamen recedere sensim datur; quidam (sc. oratores) et resiliunt, quod est plane ridiculum Q., (sc. ranae) in gelidos resilire lacus O., resilire ad manipulos L.; occ. odskočiti (odskakovati), odbi(ja)ti se: ab ictu resilit ignis Plin., sarissa resilit ut a tecti culmine grando O., vox resiliens Vitr. odmevajoč; pren.: ut … ab hoc crimen resilire videas Ci. da se ga ne drži.

2. metaf.
a) umakniti (umikati) se, (s)krčiti se, stisniti (stiskati) se, (z)manjšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (s)krajšati se, skrajšati (skrajševati) se: cornua cochlearum protenduntur ac resiliunt Plin., in spatium resilire manus breve vidit O., Taurus (sc. mons) resilit (se umika) a septentrione Plin., resiluit aliquantum (sc. dies) Sen. ph.
b) umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati), odnehati (odnehavati, odnehovati): resiliendum ab iis, quae non recipientur Q., ut emptori liceret resilire Icti.

Opomba: Pf. resilivit: Sen. rh., resilierit: Petr.; sinkop. impf. resilibat: Ven.

retard² [ritá:d] prehodni glagol & neprehodni glagol
zmanjšati hitrost, retardirati; zavirati, preprečiti; zadržati (se), zaustavljati (se), zavlačevati (se), odlašati (se), zakasniti (se), kasniti, zaostajati

retarded zaostal

retreindre* [rətrɛ̃drə] verbe transitif, technique modelirati s kladivom; zmanjšati s kovanjem s kladivom (le diamètre d'un tube premer cevi)

rétrograder [-grade] verbe intransitif iti, stopati nazaj, vračati se nazaj, umakniti se; figuré nazadovati; delovati, biti proti napredku; automobilisme zmanjšati hitrost (de troisième en seconde avant de doubler iz tretje v drugo prestavo pred prehitevanjem); verbe transitif degradirati

cet élève rétrograde ta učenec nazaduje
ce sous-officier a été rétrogradé ta podčastnik je bil degradiran

ridimensionare

A) v. tr. (pres. ridimensiono)

1. (z reduciranjem) reorganizirati, prestrukturirati

2. pren. postaviti na pravo mesto; spraviti v pravo mero:
ridimensionare uno scrittore postaviti pisatelja na pravo mesto, ponovno ovrednotiti

B) ➞ ridimensionarsi v. rifl. (pres. mi ridimensiono) zreducirati se, primerno se zmanjšati

rinfrescare

A) v. tr. (pres. rinfresco)

1. osvežiti, ohladiti

2. pog. zmanjšati vnetje

3. pren. osvežiti:
rinfrescare la memoria a qcn. su qcs. osvežiti komu spomin na kaj

4. prepleskati

5. metal. narediti kovino bolj tekočo (med taljenjem)

B) v. intr.

1. osvežiti se (vreme)

2. okrepiti, ojačati se (veter)

C) ➞ rinfrescarsi v. rifl. (pres. mi rinfresco)

1. podpreti se, okrepčati se

2. umiti se

sfiammare

A) v. tr. (pres. sfiammo) med. ublažiti, pozdraviti vnetje

B) ➞ sfiammarsi v. rifl. (pres. mi sfiammo) med. zmanjšati se; popustiti, popuščati (vnetje)

sgonfiare¹

A) v. tr. (pres. sgonfio)

1. izprazniti, izpustiti zrak:
sgonfiare un salvagente di gomma izprazniti gumijast rešilni pas

2. ekst. odstraniti, zmanjšati oteklino

3. pren. obrzdati, pristriči:
sgonfiare l'orgoglio obrzdati samozaverovanost

4. pog. nadlegovati

B) ➞ sgonfiarsi v. rifl. (pres. mi sgonfio)

1. izprazniti se (zraka, plina)

2. splahniti (oteklina)

3. pren. pobesiti se (komu) greben:
dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato po blamaži se mu je greben povesil

sink^*2 [siŋk]

1. neprehodni glagol
(po)toniti, potopiti se, utoniti; upasti (o reki), znižati se, zmanjšati se; padati (cene); pasti (ugled); zaiti (sonce); spustiti se na zemljo (mrak); usesti se; ponehati (vihar); vpiti se (barva); pogrezniti se, udirati se, sesesti se; pasti (into v)
slabeti, giniti, onemoči, bližati se koncu; podirati se, rušiti se; podleči, kloniti; veniti, hirati, propadati

2. prehodni glagol
potopiti (ladjo), pogrezniti, uničiti, pokvariti, povesiti (glavo); znižati, spustiti dol (cene); vrtati, dolbsti (vodnjak, luknjo); vrezati (žig itd.); pustiti ob strani, ne posvečati pozornosti (čemu); pozabiti (prepir); neugodno naložiti (kapital), izgubiti (denar); skrivati, prikriti, zamolčati

sink or swim! ali plavaš (se rešiš, prideš na zeleno vejo), ali pa utoneš!
here goes, sink or swim zdaj gre za biti ali ne biti
to sink beneath the burden kloniti, zrušiti se pod bremenom
her cheeks have sunk lica so ji upadla
to sink all considerations na nič se ne ozirati, iti prek vsega
the dagger sank in to the hilt bodalo se je zadrlo do držaja
to sink a die izrezati žig
to sink one's differences odložiti ali poravnati svoje spore
the dye sinks barva se vpija
he sank in my estimation padel je v mojih očeh (moji cenitvi)
this event sank into my mind (memory) ta dogodek se mi je globoko vtisnil v spomin
to sink an important fact zamolčati (izpustiti, ne omeniti) važno dejstvo
to sink into the grave zgruditi se v grob, umreti
this ground sinks little by little ta tla se polagoma ugrezajo
she sank her head in her hands povesila je glavo v roke
to sink one's individuality ne poudarjati svoje osebnosti
to sink into insignifcance postati nepomemben
to sink one's own interests pozabiti na (žrtvovati) svoje lastne interese, biti nesebičen
to sink on one's knees spustiti se (pasti) na kolena
the light is sinking svetloba pojema
the old man is sinking rapidly starček rapidno slabi, hira
to sink money vložiti svoj denar v nekaj, iz česar ga ni lahko dobiti; izgubiti svoj denar pri takem poslu
to sink one's money in a life annuity naložiti svoj denar v dosmrtno rento
to sink into oblivion (poverty) pasti (priti) v pozabo (v revščino)
to sink an oil-well izvrtati petrolejski vrelec
to sink a post zabiti drog v zemljo
to sink the prices znižati cene
to sink a ship potopiti ladjo
to sink the shop ne govoriti o strokovnih stvareh; tajiti, skrivati svoj poklic
to sink into a deep sleep pogrezniti se v globoko spanje
his spirits sank pogum mu je upadel
the stain has sunk in madež je globoko prodrl
the storm is sinking vihar ponehuje
the sun sank below the horizon sonce je utonilo (zašlo) pod obzorje
to sink one's title prikriti, zamolčati svoj naslov (naziv)
to sink one's voice znižati svoj glas

skeletonize [skélitənaiz] prehodni glagol
ogoliti do okostja, spremeniti v okostnjak
botanika odstraniti tkivo med žilicami lista, pustiti le rebra
vojska zmanjšati normalno stanje (čet); reducirati na minimum
figurativno (le) v grobem napraviti, skicirati, predstaviti v glavnih obrisih

slack up prehodni glagol & neprehodni glagol
zavlačevati, opočasniti, obrzdati; postati počasnejši, šibkejši; zmanjšati hitrost vlaka ipd. pred ustavljanjem

to slack up work zavlačevati delo, "mečkati" pri delu
to slack up one's pace of work opočasniti svoje delo

slow [slóu]

1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

2. prislov
počasi

slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja

3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

4. samostalnik
(kriket) počasna žoga

sterzare² v. tr. (pres. stērzo)

1. zmanjšati za tretjino

2. gozd. zredčiti

stop down prehodni glagol
fotografija zmanjšati zaslonko