entrailles [ɑ̃traj] féminin pluriel drobovje; vieilli črevesje; notranjost; figuré nedra, srcé
les entrailles de la terre notranjost, nedra zemlje
sans entrailles brezsrčen
avoir des entrailles imeti čuteče srce
il n'a pas d'entrailles on je brez srca, neusmiljen
ce drame m'a pris aux entrailles ta drama me je globoko pretresla
être remué jusqu'au fond des entrailles biti pretresen do dna srca
sentir crier les entrailles čutiti glad, biti zelo lačen
Zadetki iskanja
- Erdboden, der, tla, zemlja; dem Erdboden gleichmachen zravnati z zemljo; wie vom Erdboden verschluckt kot bi ga požrla zemlja; vom Erdboden verschwinden izginiti z obličja zemlje; in den Erdboden versinken v zemljo se pogrezniti
- ēsodo m
1. masovno izseljevanje, množičen odhod:
l'esodo dei contadini dalla campagna izseljevanje kmetov z zemlje
l'esodo di ferragosto množični odhod na avgustovske počitnice ali za Veliki šmaren
2. relig. eksodus
3. beg:
l'esodo dei capitali beg kapitala - exaggerātiō -ōnis, f (exaggerāre) nasipa(va)nje zemlje; pren.
1. kopičenje, množenje: calamitatum Aug.; poseb. kopičenje izrazov: Gell.; pretiravanje v govoru, hiperbolski govor: Aug.
2. (po)vzdig, vznos: animi Ci. - expetō -ere -īvī (-iī) -ītum
I. trans.
1. slediti kaj, (po)iskati kaj: propter quam (corporis partem) maxime expetuntur (castores a venatoribus) Ci., Asia ab hoc non ad voluptatem expetita est Ci., mare medium terrae locum expetens Ci. ki sili proti središču zemlje; pren.: ut in eum omnes expetant (sc. dii) huiusce clades belli L. da bi ga udarili z vsemi nesrečami te vojne (po drugih je clades nom. pl. in glag. v intr. pomenu [gl. tukaj pod II. 1.])
2. želeti (si) česa, poželeti česa, hlepeti po čem, hoteti kaj, zahtevati kaj, prizadevati si za kaj, poganjati se za kaj, stremeti za čim, težiti za čim: ne legaretur Gabinius Pompeio expetenti Ci. po Pompejevi želji. — Skladi: z obj.: Plautinas fabulas Pl., stulta sibi consilia Pl. nespametne sklepe storiti, sibi aliquam (namreč za ženo) Ter., principatum numquam expetivi Ci., expetere nihil nisi quod honestum sit Ci., alicuius vitam (mortem, sanguinem) Ci. komu po življenju streči, supplicium, supplicia L., Cu. izvršiti; v pass.: pecunia tantopere expetitur, libertas etiam a bestiis expetitur Ci., gloriam expetendam putare Ci. imeti za prizadevanja vredno, nihil esse in vita expetendum nisi laudem atque honorem Ci. Od kod?: ab hoc eiecto cadavere mihi opem expetebam? Ci., Italia … ab hoc auxilium absente expetivit Ci., unde sibi omnes sui cives consilium expetunt Ci. ki ga povprašujejo za svet; pogosto: poenas expetere ab aliquo Ci. koga kaznovati, v tem pomenu tudi: poenas expetere in aliquem L., aliquem expetere poenae (dat.) Lact., poenae letoque Sen. tr. s smrtjo kaznovati. Z inf. (ob istem subj.): Plin., expeto videre te Pl., expeto scire Ter., vincere illi expetunt Ci., amor, qui me praeter omnīs expetit … urere H., turba … virum cognoscere … expetit O., quod scire expeto Cu.; z ACI (ob menjajočem se subj.): Enn., Pac. fr., Pl., Ter., Lact., nostram gloriam tuā virtute augeri expeto Ci. ep., perisse (me) expetunt L. S finalnim stavkom: fatebor et fuisse me Seiano amicum et, ut essem, expetisse T.
3. occ. povpraš(ev)ati za kaj, po kom, po čem: arma expetit Aesonides et amicos ordine reges Val. Fl.
— II. intr.
1. abs. = dogoditi se, pripetiti se: in servitute expetunt multa iniqua Pl.; expetere alicui ali in aliquem pripetiti se komu, zadeti koga: insonti mihi illius ira in hanc et maledicta expetent Pl., suam culpam expetere in mortalem ut sinat Pl., ut in eum omnes expetant huiusce belli clades L. da naj ga zadenejo (gl. tu pod I. 1.)
2. (redko) = trajati: bono si quid male facias, aetatem (večno) expetit Pl. — Adj. pt. pr. expetēns -entis poželjiv: cupido … et expetenti (homini) Ci. - explantō -āre rastl. iz zemlje iztrgati, izruvati: Col.
- fama -ae, f (prim. gr. φήμη, dor. φᾱ́μα govorica, lat. fārī, fābula)
1. glas, govorica, ustno -, zgodovinsko izročilo: Pl., Ter., Sis. ap. Non., Cu., Sen. ph., Lucan., Plin., Q., Mart., Veg. idr. si quid audistis communi fama de armis Ci., Daedalus, ut fama est, fugit Minoia regna V., te famā praenovimus O. slišali smo praviti o tebi. Z raznimi glag. premikanja: cum tristis a Mutina fama manaret Ci., fama volat V., Val. Fl., Iust., Flor., Arn., f. volitat Amm. S subjektnim gen.: semper illius gravitatem omnium mortalium fama celebrabit Ci.; z objektnim gen.: quo non illius diei fama pervaserit? Ci., f. exercitūs C. o vojski, nostrae severitatis Ci., periculi C., rerum T. zgodovina, mali O., novi fontis O. o novem studencu. S praep.: f. de illo peragravit Ci., cum haec fama de nostrorum avaritia percrebuerit Ci., f. de victoria Caesaris ad Labienum perfertur C. Objektni pojem, izražen z ACI: Pl., Plin., Val. Fl., Iust. idr. fama tota urbe percrebuit expugnari deos patrios Ci.; pogosto z glag. esse: fama est suas illi dixisse sorores O. govorica gre (je, se širi), fama est Hannibalem iure iurando adactum esse L., fama tenet L., f. obtinet S. se drži, je, kroži, se širi.
2. pooseb. kot boginja: Fama -ae, f Fama, Govorica: O., Cat., Val. Fl., Stat., extemplo Libyae magnas it Fama per urbes, Fama, malum, quo non aliud velocius ullum V. (pesnik jo upodablja kot hčer Zemlje (Terra) in sestro Titanov).
3. javno mnenje, glas ljudstva, ljudski glas: Pl., Cu., Val. Fl. idr. contra opinionem militum famamque omnium proelium defugere C., ut famam opinionemque hominum teneret C., f. popularis Ci. ljudska naklonjenost, non timuit mulier amens famam omnium Ci., gentis suae famam perhorrescunt Ci., famam fovemus inanem V.
4. sloves, glas, ime: qui bonam famam bonorum expetunt Ci. dober glas pri dobrih ljudeh, amantes obliti famae melioris V., f. pudica Pr. neoporečen glas, mala f. S.; v nenavadnem pl.: S. ap. Sen. ph. Z objektnim gen.: f. sapientiae, bene loquendi Ci., summae nobis crudelitatis fama subeunda est Ci., famam inconstantiae non pertimescere Ci.; occ.
a) (redko) slab glas, slabo ime, obiranje, obrekovanje, ogovarjanje, opravljanje: Ter., T., Plin. iun., me eadem quae ceteros fama atque invidia vexabat S., et famam exstingui veterum sit posse malorum V., nec famā movetur V. (preteče) obrekovanje ga ne straši, famam patieris inultae V.
b) dobro ime, dober glas, sloves: fama innocentis (sororis) ab amicis paternis defenditur Ci., cui tu famam tuam commendare solebas Ci., si de fama Scauri detraxerit Ci., ut ab huius fama inimicorum impetūs depellere possim Ci., famae consulere Ci. ali servire N., eius fama agitur N. gre za njegovo dobro ime, njegovo dobro ime je na kocki, — visi na nitki, — je na tehtnici, cum tuae, tum suae famae pepercit Ci., imperii nostri famam tuis probris flagitiisque violasti Ci., famam maculari dehonestarique L., famam alicuius lacerare L., T., famam suam laedere Plin. iun.; o ženskah: ženska čast, neoporečno (dobro) ime: famam sororis defendere Ci. famae parcere S., T. ohraniti si dobro ime (čast), cognita f. Pr.
c) slava, sloves: hac tanta celebritate famae erat iam absentibus notus Ci., aeternam (litoribus nostris) moriens famam, Caieta, dedisti V., (Euadne) Argivae fama pudicitiae Pr. čast, ponos, posteritas famaque Cu. slava pri potomcih. - fastīdiōsus 3, adv. -ē (fastidium)
I.
1. fizično kočljiv, razvajen: quod illic fastidiosus est Pl., fastidiosae enim (vaccae) fiunt Varr., aurium sensus fastidiosissimus Corn.
2. klas. le pren.
a) poln gnusa, mržnje, nejevolje, naveličan česa, nejevoljen: huic ego iam stomachans fastidiose „immo ex Sicilia” inquam Ci., fastidiose venditabat (tunicam) Petr.; z objektnim gen.: f. Latinarum (litterarum) Ci., dominus terrae f. H. naveličan zemlje.
b) α) izbirčen, kočljiv, ki ga je (ki se da) težko zadovoljiti: aedilis Pl., Antonius facilis in causis recipiendis erat, fastidiosior Crassus Ci., ut ita fastidiosae mollesque mentes evadant Ci. občutljivi (za krivice) in razdražljivi, f. aestimator Sen. ph., est enim res difficilis, ardua, fastidiosa Plin. iun. kočljiva, paene fastidiose iudicamus Ci., fastidiose in caelum recipi Ph. šele po dolgem času ali šele po dolgi preizkušnji. β) ošaben, nedostopen, nepriljuden, trd: in superiores contumax, in aequos et pares f. Corn., fastidiosissimum mancipium Plin. iun., nolo enim dicere de tam suavi homine fastidiosius Ci. —
II. gnus vzbujajoč, (na)gnusen, ogaben, zoprn: aegrimonia H. toga, ki vzbuja življenja gnus, fastidiosam desere copiam H., fastidiosissimae foeditates Tert. - fazzoletto m robec, ruta:
fazzoletto di terra pren. krpa zemlje
il mondo è grande come un fazzoletto pren. svet je velika vas - fermentum -ī, n (iz *ferimentum, fervere) „kvasilo“ in to occ.
1. kvas: Plin., Cels., panis nullo fermento T. opresen (nekvašen) kruh.
2. (kipeč) slad, sladno pivo: pocula … fermento atque acidis imitantur vitea sorbis O. nekaj s pivom, nekaj z jabolčnikom.
3. sredstvo za rahljanje zemlje, gnoj: Col., Pall.
4. metaf. jeza, togota: Pl., Pers.; povod jezi, predmet jeze: Iuv. - Fērōnia -ae, f (-e- le v gr. transkripciji; prvotno boginja etruščanskega plemena, prim. etr.-lat. ime Ferennius, Feronius = etr. ferine; njen sin je pri Verg. Aen. 8, 563 Herulus, Erulus iz etr. *ferle, *herle) Ferónija, staroitalska boginja zemlje (in rodovitnosti) ter smrti. častili so jo predvsem:
1. v svetem logu (Feroniae lucus) v etruščanskem mestu Kapeni (Capena) pod goro Sorakte, kjer so bili ob njenih praznikih tudi semnji: L., Sil.
2. v svetem logu (Feroniae lucus) pri Taracini v Laciju, kjer je bil poseben obred pri osvoboditvi sužnjev: V., H., T., ut libertinae pecuniam conferrent, quo Feroniae donum daretur L. - fertilis -e (ferre) „donosen“:
1. zmožen obroditi, sposoben, da rodi sad, roden: ager quamvis fertilis sine cultura fructuosus esse non potest Ci., Pallene fertilis et frugifera terra L.
2. sinekdoha: ploden, plodovit, rodoviten: Asia, agri Ci., ager fertilissimus L., f. terra L., O., seges O., Q., arbores V., Tiburi oliveta H., hortus Tib., milium, omnium frugum fertilissimum Plin.; pren.: f. pectus O., horae Tib., cura Plin. Skladi: z gen. = bogat s čim, ki ima obilo česa: agri fertiles aliorum fructuum Ci., f. uvae V. grozdnat, pabuli Cu. Gallia fertilis hominum frugumque L., humi gignentium fertiles partes Amm.; pren.: locus doctrinae fertilissimus Val. Max.; redkeje z abl.: campus fertilis ubere V. zaradi mastne zemlje; z dat.: nec fertilis illa iuvencis (seges) V. ki nikoli ne povrne (poplača) truda volov; z ad: tractus fertilis ad omnia Plin.
3. pesn. enalaga: ki nosi plodove, oplojujoč, dobrotljiv: dea f. (= Ceres) O., amicus (= amatus) Aulon fertili Baccho H., Nilus Val. Fl. — Adv. fertiliter: Plin. - fetta f
1. rezina, reženj, kos:
una fetta di torta kos torte
tagliare a fette rezati na kose
2. pren. kos:
fetta di luna lunin srp, krajec
una fetta di terra krpa zemlje
3. pren. del, delež:
ritagliarsi la propria fetta di potere odrezati si svoj kos torte, vzeti si svoj delež oblasti - flíka (-e) f pog. (krpa, zaplata) pezza, toppa; pren.
imeti majhno fliko zemlje possedere un pezzetto di terra - fordi-cīdia -ōrum, n (forda in caedere) žrtvovanje brejih krav, praznik boginje Zemlje (Tellus): Varr.
- Genita (-ae) Māna -ae, f (genere = gīgnere in mānus dober; gl. manes) Génita Mána, boginja zemlje in smrti: PLIN.
- geološka preteklost stalna zveza
geologija (o razvoju Zemlje) ▸ földtörténeti múlt - gercement [žɛrsəmɑ̃] masculin
gercement du sol pokanje zemlje - gibanj|e1 srednji spol (-a …)
1. (premikanje) die Bewegung, -bewegung (cikcakasto Zickzackbewegung, v krogu/krožno Kreisbewegung, naprej Vorwärtsbewegung, navzdol Abwärtsbewegung, navzgor Aufwärtsbewegung, navzven Auswärtsbewegung, nazaj Rückwärtsbewegung, vstran Seitwärtsbewegung; fizika centralno Zentralbewegung, živalstvo, zoologija ciliarno Flimmerbewegung, kemija, fizika molekularno Molerkularbewegung, astronomija planetov Planetenbewegung, plodu Kindsbewegungen množina, geografija zemlje Erdbewegung, zraka Luftbewegung; glavno Hauptbewegung, lastno Eigenbewegung, mišično Muskelbewegung, navidezno Scheinbewegung, nutacijsko Nutationsbewegung, telesno Körperbewegung)
2. tehnika die Bewegung, der Gang (navzgor Aufwärtsgang, navzdol Abwärtsgang, povratno Rückwärtsgang, rotacijsko Rotationsbewegung; bata Kolbenbewegung)
3. (količinski razvoj) die Bewegung, -bewegung, die Entwicklung, -entwicklung (cen Preisentwicklung, Preisbewegung, prebivalstva Bevölkerungsbewegung, populacije Populationsbewegung, tečaja Kursbewegung)
svoboda gibanja die Bewegungsfreiheit, pravo die Freizügigkeit
zmožnost gibanja das Bewegungsvermögen
nauk o gibanju die Bewegungslehre
želja po gibanju der Bewegungsdrang
medicina zdravilno gibanje die Bewegungstherapie
z malo gibanja bewegungsarm
moten v gibanju bewegungsgestört
ki zavira gibanje bewegungshemmend
spraviti v gibanje in Bewegung setzen - Gigās (gigās, gigāns), -antis, m (Γίγας)
1. Gigánt: O., VAL. FL., BOET. (s soobl. gigāns), acc. Giganta: MART., STAT., SIL.; večinoma v pl. Gigantēs -um, m (Γίγαντες): CI., LUCR., H., MEL., SUET.; acc. Gigantas: O., MART., SIL. Gigánti, sinovi Tartarja in Zemlje (Γαῖα), po HOM. divji velikani na bajnem Zahodu; Jupiter jih je pokončal zaradi njihovih hudobij. Aleksandrijska doba je te Gigante pomešala s Titani in tako je nastal mit o boju Gigantov z bogovi (Gigantomachia, Γιγαντομαχία), po kateri so kačjenogi (anguipedes) Giganti olimpske bogove napadli na flegrajski poljani (Phlegra pri kampan(ij)skih Kumah) ali na drugih vulkanskih krajih, vendar jih je Jupiter pobil s strelami (= upor neuravnanih naravnih sil zoper red v naravi!).
2. metaf. velikan, orjak sploh: VULG., ISID. – Od tod
1. adj. Gigantēus 3 (Γιγάντειος)
a) gigantski, Gigantov (gen. pl.): sanguis PS.-V. (Culex), triumphus H., bellum tropaea O., ora litoris PR. (na flegrajski poljani).
b) metaf. velikanski, orjaški: corpus SIL., genus VULG. rod velikanov.
2. subst. Gigantomáchia -ae, f (Γιγαντομαχία) Boj Gigantov, naslov Klavdijanove (Claudius Claudiānus) pesnitve.