Franja

Zadetki iskanja

  • zobn|i [ó] (-a, -o) Zahn- (kamen der Zahnstein, zdravnik der Zahnarzt, grba der Zahnhöcker, krona die Zahnkrone, nitka die Zahnseide, obloga der Zahnbelag, pasta/krema die Zahnpasta, proteza der Zahnersatz, die Zahnprothese, pulpa das Zahnmark, ščetka/krtačka die Zahnbürste, votlina die Zahnhöhle)
  • zobnic|a1 [ó] ženski spol (-e …) anatomija (zobna votlina) die Zahnhöhle, das Zahnfach; (pozobnica) die Wurzelhaut
  • želodčen pridevnik
    (o organu) ▸ gyomor
    želodčna razjeda ▸ gyomorfekély
    želodčna bolečina ▸ gyomorfájás
    želodčna krvavitev ▸ gyomorvérzés
    želodčna okužba ▸ gyomorfertőzés
    želodčna rana ▸ gyomorfekély
    želodčna okvara ▸ gyomorbaj
    želodčna gripa ▸ gyomorinfluenza
    želodčne težave ▸ gyomorrontás, gyomorbántalmak
    želodčna sluznica ▸ gyomornyálkahártya
    želodčna stena ▸ gyomorfal
    želodčna votlina ▸ gyomorüreg
    želodčni čir ▸ gyomorfekély
    želodčni rak ▸ gyomorrák
    želodčni tumor ▸ gyomordaganat
    želodčni krč ▸ gyomorgörcs
    želodčni sok ▸ gyomornedv
    Povezane iztočnice: želodčna kislina
  • ἄντρον, τό [Et. izvira od ἄνεμος; odtod lat. izpos. antrum; glede pomena primeri ἄντρον: ἄνεμος = σπήλαιον jama, votlina: spirare] jama, votlina, pečina.
  • αὔλιον, τό (αὐλή) 1. osek, ograja, dvorec. 2. jama, votlina.
  • αὐλός, ὁ [Et. prv. pom. votlina; slov. ulj = votlo drevo, panj; uljnjak, prv. pom. votlina v drevesu; ulica; lat. alvus, votlina itd., alveus; gršk. še αὐλών] 1. cev, tul; cev (pri osti, v katero je bilo nasajeno kopjišče), natikača; žleb, tok (zaponke, v katerega se je vtikala njena igla); αἵματος potok krvi. 2. piščal NT.
  • γνυφή, ἡ poet. votlina, jama, globel, jarek, tokava.
  • γύαλον, τό [Et. kor. geu, izbočiti, lat. vola, pest iz gwolā ali gwelā, slov. žulj (žu- iz geu-), gršk. še γύης, γυῖον, γαυλός, γυρός, γύψ] 1. ep. izbočenost, θώρηκος izbočen oklep (dve izbočeni ploči, ki sta tvorili oklep). 2. poet. dolina, votlina, globel.
  • ἔν-αυλος2 2 (αὐλή) prebivajoč v, notri v (stanovanju), ὁ ἔναυλος votlina, jama, prebivališče.
  • κοιλία, ἡ, ion. -ίη (κοῖλος) 1. votlina, trebušna duplina, trebuh, želodec NT. 2. materino telo NT; pren. prebava.
  • κοτύλη, ἡ [Et. lat. catīnus, skleda (odtod izpos. nem. Kessel [got. katils], slov. kotel)] 1. votlina, duplina; posoda za tekočino, skledica, skodelica, čaša. 2. merica = 0,275 l. 3. kolkova čašica.
  • κύπ-ελλον, τό [Et. lat. cupa, gršk. κύπη votlina, kor. qeup, vzbočiti] ep. čaša, kupa, vrč.
  • κύτος1, ους, τό 1. votlina, duplina. 2. trebuh, posoda, vrč, žara, pepelnik.
  • Κωρύκιον ἄντρον votlina pri Delfih pod Parnasom.
  • νυμφαῖον, τό vilam posvečen kraj, svetišče, votlina rojenic ali vil.
  • οἶκος, ὁ οἰκία, ion. -ίη, ἡ [Et. iz ϝοικος, idevr. woik'o-s, lat. vicus, slov. vas (strslov. vьsь)] 1. a) hiša, poslopje, stanovanje, koča, šator; κατ' οἶκον v hiši, notri, κατ' οἴκους doma, ὁ κατ' οἶκον domač; b) soba, hram, dvorana, svetišče; palača, prestolnica; votlina, ležišče, gnezdo. 2. gospodarstvo, gospodinjstvo, domače življenje; a) rodbinsko imetje, premoženje; b) rodbina, družina, posli. 3. domovina, očetnjava, ἐπ' οἴκου ἀναχωρέω povrnem se v domovino, ἀπ' οἴκου εἰμί sem z doma, v tujini.
  • ὀπή, ἡ [Et. iz oqw-, slov. oko, oči, gl. ὄσσε] 1. luknja, odprtina. 2. brlog, votlina, podzemeljska jama NT.
  • πέτρα, ἡ, ion. πέτρη 1. skala, pečina, kleč, skalovje, skalna votlina. 2. (velik) kamen.
  • σπέος, τό [gl. σπήλαιον; ep. σπεῖος, gen. σπέεος, σπείους, dat. σπέεϊ, σπῆι, σπήει, pl. σπέσσι, σπέεσι, σπήεσσι] votlina, jama, špilja, pečina.
  • σπήλαιον, τό [Et. iz kor. (s)pes, pihati (glede pomena ἄντρον: ἄνεμος)] jama, votlina, špilja.