Franja

taupin [topɛ̃] masculin kandidat za politehnično šolo; vieilli vojak polagalec min pod zemljo

territorial [teritɔ́:riəl]

1. pridevnik
zemljiški, zemeljski, kopen; teritorialen, področen, krajeven
ameriško ki se nanaša na enega od teritorijev

Territorial Army, Territorial Force britanska teritorijalna vojska, vojska za obrambo zemlje, brambovska vojska
territorial waters teritorialne vode

2. samostalnik
vojak teritorialne vojske, brambovec

territorials množina teritorialne čete

territorial, e, aux [-tɔrjal, rjo] adjectif ozemeljski, teritorialen; zemljiški; masculin vojak teritorialne vojske; (= armée féminin territoriale) féminin teritorialna vojska

eaux féminin pluriel territoriales teritorialne vode
intégrité féminin territoriale ozemeljska nedotakljivost (neokrnjenost)

tirailleur [tirajœr] masculin strelec; vojak (domačin) nekdanjih pehotnih kolonialnih čet

se déployer en tirailleurs razviti se v strelce

tire-au-cul [tirokü] masculin, invariable, vulgairement vojak zabušant, zmuzné, lenuh

tire-au-flanc [tiroflɑ̃] masculin, invariable, familier glej tire-au-cul masculin vojak zabušant, zmuzné, lenuh

tīrō -ōnis, m

1. vojaški novinec ali novak, mlad vojak, neizurjen vojak, rekrut, ki gre prvič v vojno (naspr. vetus miles, veterānus): Auct. b. Afr., Suet. idr., legio tironum C., aetas tironum Ci., tirones ab sedecim annis milites scribebat L.; atrib.: miles Auct. b. Afr., tirones milites Ci., exercitus tiro L., Ci. ep. nova (neizurjena, neizkušena) vojska.

2. metaf. novinec, začetnik, vajenec, učenec: Q. idr., tiro et indoctus Sen. ph., Apuleium esse hominem exercitatione tironem Ci. neizurjen, neizvežban, Ci., nullā in re tironem ac rudem Ci., tirones gladiatorum Suet. ali (atrib.) tirones gladiatores Auct. b. Afr.; o ljubezni: multa tironi non patienda feret O.; o živalih: tironem (sc. bovem) cum veterano adiungant Varr.; tiro se imenuje tudi mlad človek, ki stopi prvič v javno življenje in dobi moško togo (toga virīlis), prav tako pa tudi govornik, ki prvič nastopi. — Kot nom. propr. Tirō -ōnis, m Tíro(n), poseb. M. Tullius Tiro Mark Tulij Tiro(n), Ciceronov osvobojenec, iznajditelj in začetnik rimske stenografije (hitropisa, tesnopisa); za potrebe te je uvedel vrsto stenografskih znamenj, ki jih po njem imenujemo notae Tironianae: Ci. ep., Q., Gell. — Od tod adj. Tīrōniānus 3 Tirónov, tirónski, tironijánski: cura, liber Gell.

tommy [tɔ́mi] samostalnik
sleng navaden britanski vojak, prostak
tehnično ključ za odvijanje vijakov, francoz
pogovorno maček
vojska, sleng hrana, hlebec, kruh; naturalije, živila (namesto plače v denarju)

tommy bag krušnjak
soft tommy navtika mehak, svež kruh
tommy rot sleng nesmisel, neumnost, prazne marnje
tommy gun avtomatska pištola, brzostrelka
tommy shop, tommy store prodajalna, v kateri delavec dobiva blago namesto plače v denarju; kantina (za nakup živil)
tommy system zgodovina plačevanje v naturalijah

Tommy, der, (-s, -s) Tomi; angleški vojak

tourlouron [turluru] masculin, familier vojak pešak

trainer [tréinə] samostalnik
trener, športni učitelj; dreser; učitelj jahanja; vzgojitelj
britanska angleščina, zgodovina vojak milice

trinaèstāk -áka m vojak trinajste enote

trincerista m (pl. -ti) voj. vojak v strelskem jarku

troufion [trufjɔ̃] masculin, populaire navaden vojak, prostak

troupier [trupje] masculin, familier vojak prostak

boire comme un troupier piti ko goba
fumer, jurer comme un troupier kaditi, preklinjati ko Turek
comique masculin troupier vojaška, robata komika

veteran [vétrən]

1. samostalnik
veteran (star vojak ali uradnik)
vojska, ameriško bivši bojevnik; demobiliziran vojak

2. pridevnik
veteranski; osivel ali ostarel (v službi)
figurativno izkušen; dolgoleten

a veteran alpinist izkušen alpinist
a young veteran ameriško mlad bivši bojevnik
veteran service dolgoletno službovanje
veteran skill z dolgo prakso pridobljena spretnost
veteran troops v boju preizkušene čete

vetèrān -ána m (lat. veteranus) veteran, odsluženi vojak, izkušen delavec

vétéran [veterɑ̃] masculin veteran, star (doslužen) vojak; figuré star, zaslužen delavec na kakem področju

veterano veteranski, star, doslužen; veterano moški spol veteran, doslužen vojak

veterano del servicio osivel v službi

veterānus 3 (vetus)

1. star, mnogoleten, dolgoleten, starejše starolèt, staroléten: Dig. idr., boves Varr., hostis L. prastari sovražnik, pecus, gallinae, vinea, vites Col., vina Sen. ph.

2. klas. le o vojakih: miles veteranus (naspr. tiro) Sen. ph. veterán, star vojak, doslužen vojak, izkušen vojak; nav. v pl. milites veterani ali subst. samo veterāni -ōrum, m veteráni, stari vojaki, dosluženi vojaki, izkušeni vojaki, dosluženci, veteráni. V času republike je moral Rimljan služiti vojaški rok celih 25 let, od Avgusta naprej 20 let; kdor je služil dlje, je sodil med veterane: firmissimus exercitus ex invicto genere veteranorum militum Ci., eos … veteranos, qui pro re publica arma ceperunt … hodieque rem publicam defendunt … , non teneri solum, sed etiam commodis augere debeo Ci., veterani omnes et periti belli erant L., veterani pristinae virtutis memores acriter instare T.; od tod legio veterana L., legiones veteranae C. ali exercitus veteranus Ci., L. sestavljen(a) iz veteranov (dosluženih vojakov, doslužencev); metaf.: veteranus consilio Ambr.