Franja

avtomatično prislov
1. (vnaprej določeno) ▸ automatikusanZamenjava oblasti ne bi avtomatično pomenila tudi bistveno drugačne politike. ▸ A hatalmon lévők leváltása önmagában még nem jelenti, hogy lényegében változik meg a politika.

2. (samodejno) ▸ automatikusanStres je temeljni biološki proces, ki ga avtomatično sprožijo naši možgani. ▸ A stressz az agyunk által automatikusan beindított biológiai folyamat.

3. (nezavedno; refleksno) ▸ automatikusan, önkéntelenülNekatera opravila, kot je na primer vožnja avtomobila v mestnem prometu, naši možgani opravljajo povsem avtomatično. ▸ Egyes feladatokat, mint például az autóvezetést a városi forgalomban, az agyunk teljesen automatikusan végzi.

babbo m očka:
Babbo Natale Božiček
indebitarsi a babbo morto zadolžiti se vnaprej na račun dediščine
cose che non hanno né babbo né mamma stvari brez repa in glave

blé [ble] masculin žito; pšenica; žitno polje; populaire denar

blé en herbe zeleno žito
blé noir, blé sarrasin ajda
blé de Turquie, d'Espagne, d'Inde turščica, koruza
petits blés ječmen in oves
blé égrugé zdrob
blé de semence semensko žito
commerce masculin du blé trgovina z žitom
halle féminin aux blés žitna tržnica
récolte féminin du blé žitna žetev
semailles féminin pluriel du blé žitna setev
battre, moudre, semer, vanner le blé mlatiti, mleti, sejati, vejati žito
manger son blé en herbe (figuré) vnaprej svoj denar, svoje dohodke potrošiti
être pris comme dans un blé biti v pasti, v zanki

conceptīvus 3 (concipere)

1. sprejet: Tert.

2. zapovedan, (za)ukazan: feriae Varr., Macr. prazniki, ki se niso obhajali ob vnaprej določenih dnevih v letu, ampak so jih svečeniki ali oblastniki vsakič posebej napovedali.

conclusion [kənklú:žən] samostalnik
sklep, sklenitev, odločitev; izid, konec, zaključek

foregone conclusion vnaprej narejen sklep
in conclusion končno
to arrive at a conclusion skleniti
to bring to a conclusion dokončati, zaključiti
to try conclusions with meriti se s kom
to draw the conclusion skleniti
to jump at (ali to) conclusions prenagliti se
conclusion of peace sklenitev miru

cry² [krai]

1. prehodni glagol
klicati, vzklikniti, jokati, tarnati, razglasiti; izklicevati

2. neprehodni glagol
jokati, kričati, jadikovati, vreščati; lajati; dreti se

to cry for the moon želeti si nemogoče
to cry fie at (ali shame against) s.th. zgražati se nad čim
to cry halves zahtevati svoj delež
to cry shame upon s.o. (o)sramotiti, grajati koga
to cry out one's eyes izjokati si oči
it's no good crying over spilt milk kar je, je
to cry out before one is hurt vnaprej tarnati
to cry wolf povzročiti prazen hrup, izgovarjati se na neresnično bolezen
to cry quits poravnati spor
to cry to s.o. poklicati koga
don't cry stinking fish umazano perilo peri doma
do not cry till you are out of the wood ne hvali dneva pred večerom
to cry craven vdati se, popustiti

dan² (-a, -o) gegeben (tudi matematika)
od Boga/boga dan gottgegeben
od narave dan naturgegeben
vnaprej dan vorgegeben
(obstoječ) vorhanden, bestehend; (ki zdaj vlada) herrschend; dokazilo: vorliegend
| ➞ → dano

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

dēferō -ferre -tulī -lātum

I.

1. dol nesti, dol prinesti (prinašati), dol odnesti (odnašati), dol (za)peljati, dol spraviti (spravljati). Od kod? z abl.: faces ramaliaque arida tecto (s podstrešja) detulit O.; z dat. (pren.): harmoniaï nomen, … alto delatum Heliconi (z visokega Helikona) Lucr.; s praep.: amoeno ex Helicone … coronam Lucr., ab Iliacā … purgamina Vestā O. od svetišča trojanske Veste dol … Kam? fulmen detulit in terram mortalibus ignem Lucr., Iri, … quis te mihi nubibus actam detulit in terras? V., signa ex aerario prompta in campum L., ferrum a latere diripuit elatumque deferebat in pectus, ni … T. = elatum gladium deorsum iam dirigebat in pectus atque se interfecisset, ni … je že namerjal dol na prsi in bi se bil usmrtil, če ne … , natos ad flumina … deferimus V., d. pueros protinus ad ripam Tiberis Val. Max., aliquid ad inferos Sen. ph., materiam omnem infra Veliam L., hunc sub aequora O. potopiti; v pass.: semen, quod ex arbore per surculos defertur in terram Varr., deferri in culeum vento ad iussam delata domum O., deferri in imum Cels. ali ad ima Petr. usesti (usedati) se (v kaki tekočini), utopiti se; pren.: dol prestaviti, dol preložiti, dol pomakniti ali veleti pomakniti se: d. aedes suas sub Veliam Ci., aedes in planum, castra in viam L., acies in campos delata est L., elephanti … deferebantur, donec ad aequiorem vallem perventum est L. slonom so pustili (iti) naprej dol, deferor in vicum H. pošljejo me dol, fortunam suam in planum d. Sen. ph. (gl. plānus)

2. occ.
a) (po vodi) dol nesti (nositi, gnati): dolia, quae amnis defert L., amnes plurimum limi deferentes Plin., Rhodanus segnem deferens Ararim Plin.; od tod pt. pr. dēferēns -entis (sc. se) v svoji strugi dol tekoč: flumina liquida ac deferentia Plin. iun.; pass.: secundo Tiberi ad urbem defertur L. da se dol gnati, plava dol, obsequio deferri spernit aquarum O., quo (sc. amne) delatus Cu.; (o rekah samih) dol teči, dol dreti: nec Euphrates nisi per Tigrim defertur in mare Plin., flumina, quae in mare deferuntur Plin. iun.
b) act. (dol) pahniti, strmoglaviti, zvrniti, podreti (podirati): aliquem in abruptum barathrum Cat., (terrae motus) defert montes Sen. ph.; pren.: ut … cerneretur, quem et ex quanto regno ad quam fortunam detulisset N.; pass.: in foveas deferri Cu., deferri ad terram L., Sen. ph. na zemljo (na tla) pasti (telebniti), casu in terram Q. s padcem zvaliti se na tla, ruinā tota prolapsa acies in praeceps deferri L. se je vdrla (zvrnila) v prepad, per praecipitia deferri Q.; med. dol planiti, strmoglaviti se, zagnati se: praeceps aërii speculā de montis in undas deferar V., dorso (equi) delatus ab alto Sil. … je skočil z …

II. (s prave poti) zapeljati, speljati, zanesti. Kam? si forte eo deferret fuga regem L., quod (iaculum) detulit error (napačen strel) in Idan O., miratur, quis deus iuvenes tam urbanos in suam regionem detulerit Petr.; v pass.: (včasih = zaiti, priti, dospeti): Galli in scrobes delati C., Germani ad castra Romanorum delati C., hic rumor est Asinium delatum (esse) vivum in manus militum Ci. ep., iumenta errore delata Cu., putant se in alium terrarum orbem delatos Petr., Perseus rex fugā … Samothraciam defertur Iust.; pren.: hos ad magistratus si qua te fortuna, Cato, … detulisset Ci., alio eum cupiditas gloriae detulit Ci., ille (Lucilius) si foret hoc nostrum fato delatus (inačica: dilatus) in aevum H. ko bi ga bila usoda zanesla v našo dobo, optatum negotium sibi in sinum delatum esse Ci. da mu je padlo v naročje = da mu je iznenada pripadlo; occ. (ladje in brodnike) zanesti (zanašati): d. aliquem ex alto ignotas ad terras Ci. (o nevihti), si … aestus … deferre naves in terram posset L.; v pass.: Val. Max., Iust., una (navis) delata Oricum C., onerariae duae paulo infra delatae sunt C., longius delatus aestu C., Danaë delata noto V., huc ubi delati portum intravimus V., deferri Siculam ad Aetnen O.

III. (s poudarjeno smerjo)

1. kam nesti, prinesti (prinašati), zanesti (zanašati), privesti, odvesti, (od)peljati, spraviti (spravljati): compilare quidquid domi est atque hinc ad amicam d. Pl., d. argentum ad aliquem Ter., id (candelabrum) quam occultissime in praetorium Ci., ad causas iudicia iam facta domo Ci. že sklenjene (gotove) s seboj prinesti, alicui epistulam Pl., Ci., ad aliquem epistulam, litteras C., litteras ad aliquem in Hispaniam L., eādem lecticā in cubiculum deferebatur Ci., lecticā deferri in aciem Val. Max. ali in castra atque in curiam Suet. ali ad consules Lact., captum omnibus membris deferri in curiam L., deferre aliquem allevatum in tabernaculum Cu., Pompeium Carteiam (sc. lecticā) Auct. b. Hisp., clam in Ciliciam delatus N., deferre formā excellentes (virgines) domos L., eodem pecuniam, quae superest L., commeatum ob viam (ob pot) L., quo me deferre paratis? O., quo merces odorum deferunt Plin., d. aurum ex omnibus delubris Praeneste Plin., omnia aliunde alio deferentur Sen. ph., arma sua extra vallum deferri … iussit Val. Max., d. funus Romam Aur.; pren.: huc impetus hastam detulerat V., detulit aura preces ad me non invida blandas O.

2. occ.
a) drž.pr. kaj komu (kje, kam) odda(ja)ti, izročiti (izročati), vložiti (vlagati): d. pecuniam ali aurum et argentum in aerarium L., aes in aerarium ad quaestores L., omne aurum, argentum, aes signatum ad triumviros mensarios L., aera poenae nomine in aerarium Val. Max., senatus consultum ad aerarium L., senatus consulta in aedem Cereris ad aediles plebis L., decreta patrum ad aerarium T.; d. rationes (sc. ad aerarium) Ci. ep. račune vložiti, d. censum Romam L. cenitvene izkaze odposlati v Rim, vadimonia Romam L. epiteton; d. in publicas tabulas pri cenitvi (census) v javne listine vpisati: in publicas tabulas delato modo Ulp. (Dig.) na način, vpisan v javne listine; d. sitellam žrebovnico (z žrebi) prinesti ali dati prinesti (za glasovanje v komicijah): Ti. Gracchum cum videor contionantem … videre de M. Octavio deferentem sitellam Ci. kako daje glasovati o M. Oktaviju.
b) trgovsko na trg prinesti (prinašati), naprodaj postaviti, naprodaj imeti, v prodajo dati: pallium Petr., dum virent, nexos deferte maniplos Col. poet., duas Veneres (Venerina kipa) eodem pretio d. Plin.; v pass.: deferri in vicum vendentem tus H., videamus hoc, quod concupiscimus, quanti deferatur Sen. ph.

IV. pren.

1. da(ja)ti, podeliti (podeljevati), nakloniti, izročiti (izročati), ponuditi (ponujati): alicui palmam eius rei, alicui praemium dignitatis Ci., optare, quod non ultro Caesar mihi detulerit Ci., d. hoc illis in beneficii loco Ci., studium et benevolentiam ad te Ci. ep., si quid petet, ultro defer H., d. fasces indigno H., ultro delatis capsis H., d. pacem hostibus L., obvias opes T., cum praecipua et cupita aliis (= ab aliis) prior (vnaprej ustreči njihovim željam) deferret T., alicui Octaviam sororis neptem condicionem d. Suet. kot (v) dobro ženitev ponuditi; jur.: iusiurandum d. Q., Icti. na prisego gnati; occ.
a) (v izvršitev) izročiti (izročati), poveriti (poverjati), naročiti (naročati), ponuditi (ponujati) komu kaj: propter frequentes delatos honores N., delatum accipere nolle N., d. summum imperium ad aliquem N., Cu., qui tibi detulerat ex latronibus suis principatum Ci., alicui regnum d. Ci., regnum et diadema uni H., mihi legationem, quam vellem, detulit Ci., causam ad eum d. Ci. pravdo izročiti mu.
b) (v reševanje, odločanje) predložiti (predlagati): controversiae secreto deferebantur Ci., d. rem (causam) ad senatum Ci., hac re ad consilium (vojnemu svetu) delatā C., decumanos convocat; rem defert; statuunt illi atque decernunt Ci., id senatui detulit N.

2. sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati), povedati: d. alicuius voluntatem per litteras Ci., mandata C., V., qui haec ab illo mandata defertis Ci., quam vocem eius ad hunc M. Catonem statim Favonius detulit Ci., defertur res ad Caesarem per aliquem, ab aliquo C., his falsa d. N., de quibus quod inimici deferrent N., d. id Carthaginem N., d. sociorum populique Romani querimonias L., nec deerant, qui haec iisdem verbis … Senecae deferrent T.; z ACI: Fama furenti detulit armari classem V.; z odvisnim vprašanjem: delatum est ad vos, quemadmodum fecerit Ci.; s finalnim stavkom: d. ad Pergamenos, ut reciperent emptiones Ci.; occ.
a) jur. (oblastnikom) kako obtožbo prijaviti (prijavljati) ali naznaniti (naznanjati), ovaditi (ovajati), obtožiti (obtoževati) koga česa: novum crimen … ad te Q. Tubero detulit Ci., crimina in dominum delaturum se esse Ci., d. crimen ad senatum diluendum L., ad deferenda de Perseo crimina (sc. ad senatum) L., d. crimen atrociter T.; haec omnia indices detulerunt, rei confessi sunt Ci., d. publicae pecuniae peculatum T., ea, quae audiverat, ad Neronem (Neronu) detulit T.; de defectione patris detulit N. ovadil je očetov odpad, commodius fecissent tribuni plebis, … si, quae apud vos de me deferunt, ea coram potius me praesente detulissent Ci., de noverca d. Q., quaedam de coniuratione ultro ad eum d. Suet.; z osebnim obj.: reos eiusdem criminis Q., d. Capitonem T., reos … ad praetorem T., aliquem ad fiscum Suet.; z dvojnim acc.: Cossutianum Cilices detulerant maculosum foedumque T.; v pass.: a duobus indicibus delatus Cu., per indicem ad senatum deferri Suet.; z gen. criminis (česa): ab aliquo deferri furti Ci., maiestatis, adulterii deferri T.; z NCI: Libo Drusus defertur moliri res novas T., Lepida defertur simulavisse partum T.; s stavkom, uvedenim s tamquam: Hilarius … detulerat, tamquam propriam ipse (Cluvius Rufus) potentiam tentasset T.; abs.: unus ex consciis deferebat Sen. ph., et minari et deferre etiam non orator potest Q., domesticorum aliquo deferente Suet. — Poseb. nomen alicuius ali alicuius rei deferre ad aliquem (de aliqua re) ime kake osebe ali stvari razglasiti (oglasiti) pri kom (zaradi česa) = ovaditi koga komu (pretorju), (ob)tožiti koga (česa) pri kom, pod obtožbo ga dati (zaradi česa): Sex. Roscii nomen deferendum curavit Ci., consilium ceperunt … , ut nomen huius de parricidio deferrent Ci., eidem Sopatro idem inimici ad C. Verrem … eiusdem rei nomen detulerunt Ci.; podobno indicium deferre ad aliquem (kak zločin) ovaditi komu, ovadbo česa razglasiti pri kom ali komu: indicium d. ad praetores L., huius rei delatum indicium ad ipsum suppressit Cu.
b) drž.pr. α) aliquid ad aerarium deferre, v stiku tudi samo aliquid deferre (prim. aerārium pri aerārius) pri državni blagajni prijaviti (prijavljati) kaj: horum (iudicum) nomina Ci. v zapiske državne blagajne vpisati ali dati vpisati; aliquem in beneficiis ad aerarium d., v stiku tudi samo aliquem d. koga državni blagajni za nagrado priporočiti (priporočati): in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. za nagrado ga je L. Lukul priporočil državni blagajni, in consulatu praefectum fabrum detulit Ci., d. tribunos militares et praefectos Ci. ep. β) deferre aliquid in censum kaj v cenitev (pri cenitvi) napoved(ov)ati: patrimonium Val. Max., scire liceat, quanti (kako visoko) quidque in censum deferendum sit Sen. ph., in censum deferre non amplius quam mille quingentûm aeris Gell. ali salinas, lacus piscatorios Ulp. (Dig.); occ. (o osebah) deferri in censum Eutr. priglasiti se za cenitev (k cenitvi). γ) deferre censum svoje imetje (cenzorju) napoved(ov)ati: collatis censibus, quos ante detulerat Plin., Clitarum natio … quia nostrum in modum deferre census … adigebatur T. ker je moralo … svoje imetje napovedovati, d. vestes, currūs in censum L. pri cenitvi napovedati, prijaviti; toda: d. censum Romam L. gl. zgoraj pod III. 2. a).

definiran pridevnik
(opredeljen; določen) ▸ meghatározott, definiáltPodjetje je namreč strogo definiran pravni pojem, opredeljen v zakonu o gospodarskih družbah. ▸ A társaság szigorúan meghatározott jogi fogalom, amelyről a társasági törvény rendelkezik.
Do vseh teh napak je prišlo predvsem zato, ker ministrstvo ni imelo jasno definiranih ciljev. ▸ Ezekre a hibákra elsősorban azért került sor, mert a minisztériumnak nem voltak világosan meghatározott céljai.

denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

ponarejen denár counterfeit money
razpoložljiv denár disposable funds pl
presežni denár surplus money
tuj, inozemski denár foreign money
lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
pri denárju in cash
brez denárja penniless
denárja kot smeti loads of money
lovec na denár (na doto) fortune hunter
v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
kovnica denárja mint
obtok denárja circulation of money
pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
predal za denár money-box, till
tečaj denárja rate of exchange, value
posojevalec denárja moneylender
kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
denár v obtoku money in circulation
za denár je trda money is tight
biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
dolgovati denár to owe money
dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
denár ne igra vloge money (is) no object
imeti mnogo denárja to have plenty of money
ima denárja kot pečká he is rolling in money
nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
ima denárja kot smeti he has tons of money
izdati (potrošiti) denár to spend money
izgubiti denár to lose one's money
investirati denár to invest money
hraniti (varčevati) denár to save money
to gre v denár that's making (real) money
kovati denár to coin, to mint money
najeti denár pri banki to raise money at the bank
z denárjem se da vse napraviti money talks
denár proč metati to let money go down the drain
bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
kopičiti si denár to hoard money
pobirati denár to raise (ali to collect) money
posoditi denár to lend out money
naložíti denár to invest money
potrošiti denár to spend money
razsipavati z denárjem to spend money right and left
prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
priti na dan z denárjem to come out with one's money
spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
prispevati denár to contribute money
on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
(po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
vnaprej dati, plačati denár to advance money
valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
zbirati, zbrati denár to collect money
to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
denár je sveta vladar money rules the world
denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
priti do denárja, podedovati denár to come into money

direkcija samostalnik
1. (državna ustanova) ▸ igazgatóságDobro polovico sredstev za rekonstrukcijo ceste je prispevala direkcija za ceste. ▸ Az útfelújításhoz szükséges források közel felével a közúti igazgatóság járult hozzá.
2. (vodstvo podjetja ali dogodka) ▸ igazgatóságZanimanje za poletne gledališke uprizoritve je presenetilo tudi direkcijo festivala, saj je večina predstav vnaprej razprodanih. ▸ A nyári színházi előadások iránti érdeklődés meglepte a fesztivál igazgatóságát is, hiszen a legtöbb előadásra mar előre elkelt az összes jegy.

dogovoríti se to agree (o on, about); to arrange (s kom o čem with someone about something); to make an arrangement (s kom with someone); to settle (o čem something); to appoint

ob dogovorjenem času at the appointed time
kot dogovorjeno as per agreement
dogovoríti se vnaprej za kaj to preconcert something

dogovorjen [ê] (-a, -o) vereinbart; ausgemacht
biti dogovorjen perfekt sein
vnaprej dogovorjena zadeva eine abgekartete Sache
dogovorjeni čas der Termin
(za fotografiranje Fototermin)
kot je bilo dogovorjeno vereinbarungsgemäß, absprachegemäß, vereinbartermaßen

dolóčati -am nedov.
1. a stabili; a fixa, a hotărî
□ vnaprej določati a predestina, a meni, a sorti
2. a determina, a specifica
□ natančno določati a preciza
□ določati prostor a localiza

določi|ti [ó] (-m) določati bestimmen; festlegen, festsetzen; determinieren; kot pogoj, cilj: vorgeben
določiti kot datum/rok ansetzen (für)
določiti kontingente kontingentieren
določiti lego/nahajališče orten
določiti mejo česa (etwas) eingrenzen, einmarken
določiti namembnost česa (etwas) widmen
določiti rok za (etwas) befristen, terminieren
določiti srednjo vrednost mitteln
vnaprej določiti vorherbestimmen, vorausbestimmen

določíti determinar; fijar, ordenar, definir, disponer ; (izbrati) designar

določiti ceno (rok, uro) fijar el precio (el plazo, la hora)
vnaprej določiti predestinar
določiti kot naslednika nombrar sucesor
zakon določa ... la ley prescribe...

določíti -lóčim dov.
1. a stabili; a fixa, a hotărî
□ vnaprej določiti a predestina, a meni, a sorti
2. a determina, a specifica
□ natančno določiti a preciza
□ določiti prostor a localiza

domenjen [é] (-a, -o) ausgemacht, abgemacht
vnaprej domenjen nedovoljeno: abgekartet

dvomesečen pridevnik
1. (o trajanju) ▸ két hónaposPo približno dvomesečnem premoru smo zopet toplo vabljeni v gledališča. ▸ Közel két hónapos szünet után ismét szeretettel várnak bennünket a színháztermekbe.

2. (o veljavnosti) ▸ kéthavi, két hónaposNovih dvomesečnih vinjet bodo uporabniki odslej bolj veseli, saj bodo veljale od dneva, ko je bila vinjeta preluknjana. ▸ Az új két hónapos matricáknak a felhasználók jobban fognak örülni, hiszen a lyukasztás napjától lesznek érvényesek.
Proletariatu so dali dvomesečno plačo vnaprej. ▸ A munkásoknak kéthavi fizetést adtak előre.

3. (o starosti) ▸ két hónapos