Franja

vōlgere^*

A) v. tr. (pres. vōlgo)

1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

2. pren. obrniti, obračati:
volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
volgere ad altro uso nameniti drugam

3. knjižno
volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

1. obrniti, obračati se; zaviti:
volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

2. iti, hoditi k; vleči (barva):
la partita volge al termine tekma gre h koncu
un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

1. obrniti, obračati se k
volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti

voltare

A) v. tr. (pres. vōlto)

1. obrniti, obračati:
voltare le acque speljati vodo
voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom

2. knjižno prevesti, prevajati

3. zaviti, iti za:
appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom

B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo

C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)

1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše

2. obrniti, obračati se:
non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
voltarsi contro qcn. upreti se komu

weigern: sich weigern ne hoteti (nočem česa/storiti kaj), upreti se, braniti se, zavračati (kaj)

zapeljevánje seduction; temptation; enticement; allurement; subornation; ensnaring; (podkupovanje) bribing, bribery

zapeljevánje mladine the leading of youth astray
zapeljevánje h krivi prisegi subornation of perjury
upreti se zapeljevánju to resist temptation
podleči zapeljevánju to yield to temptation

zlȍ zlȁ s rod. mn. zálā
1. zlo: uzeti što za zlo; primiti što za zlo; stati -u na put upreti se zlu
2. hudo: dijeliti dobro i zlo; doći iz zla na gore; piatiti dobro zlim
3. nesreča: ne ostavljaj me u zlu što me bije
4. bolezen: njemu je već više dana zlo na očima
5. rana se dala na zlo rana se je poslabšala; to sluti na zlo to nič dobrega ne obeta, to se bo slabo končalo

zoperstavi|ti se (-m se) čemu/komu sich widersetzen, (jemandem, einer Sache) begegnen, sich stemmen gegen
| ➞ → upreti se

ἀν-έχω, soobl. ἀν-ίσχω [impf. ἀνεῖχον, fut. ἀνασχήσω, ἀνέξω, aor. ἀνέσχον, ep. ἀνέσχεθον, inf. ἀνσχεθέειν, pf. ἀνέσχηκα; med. impf. ἠνειχόμην, fut. ἀνέξομαι, ἀνασχήσομαι, aor. ἀνεσχόμην, ἠνεσχόμην, imp. ἀνάσχεο, ἄνσχεο] I. act. 1. trans. a) kvišku držim, povzdigujem nad kaj, dvigam χεῖρας θεοῖς (roke k molitvi); εὐχάς pošiljam molitve kvišku, molim (z vzdignjenimi rokami), τὶ θεῷ vzdignem kaj kot dar ali pokličem boga za pričo; σημεῖον πυρός dam ognjeno znamenje; λαμπάδας nažgem (ženitne) plamenice; εὐδικίας čuvam, cenim, spoštujem; κισσόν imam rad, skrivam se pod bršljanovim listjem; μαζόν držim kvišku, kažem prsi; b) zadržujem, oviram, ἵππους, τοῦ φονεύειν; obvarujem česa τινά τινος; τὴν Σικελίαν, μὴ ὑπ' αὐτοὺς εἶναι so obvarovali S., da ni. 2. intr. a) molim iz česa, kvišku štrlim (o skali), vzhajam (o solncu), izviram, dvigam se iz vode, stezam se v morje, segam, raztezam se do, καμάτων prebolim, pretrpim; b) rastem, nastajam iz česa; ἀνέχει τί τινι kaj prihaja, nastaja komu; c) preneham, prestanem, ὕδωρ dež poneha, οὕτως ἀνεῖχον tako so oklevali. II. med. 1. kvišku držim (pred seboj), držim se po koncu, ἀνασχόμενος zamahnivši. 2. zdržim, prenesem (τῶν οἰκείων ἀμελουμένων zanemarjanje), zdržim se, brzdam se, trdno stojim (Plut. Arist. 14) ;vztrajam, mirno čakam (Od. 11, 375), pretrpim, ἄνσχεο umiri se; s pt. pustim, dam, dovolim da; διψῶν prenašam žejo; εὖ πάσχων dam si izkazovati ljubav; οὐκ ἀνέχομαι ne odobravam; δέξασθαι upam si se upreti naskoku; ξείνους sprejemam gostoljubno, trpim pri sebi; ἀνέξομαι κλύουσα mirno bom poslušala.

ἀν-υπόστατος 2 (ὑπο-στῆναι) nepremagljiv, komur se ne more nihče upreti.

взор m pogled, (vulg.) oči;
обратить в. upreti pogled;
потупить в. povesiti oči;
все взоры устремлены к vse oči so uprte v

устремлять, устремить usmerjati, usmeriti kam;
у. взор upreti pogled;
у. оружие против неприятеля obrniti orožje proti sovražniku;