Franja

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

Pamphilus -ī, m (Πάμφιλος) Pámfil, gr. nom. propr.

1. Platonov učenec, ki ga je poslušal Epikur: Ci.

2. gr. slikar iz 4. stol.: Plin.

3. gr. retor iz 2. stol.: Ci., Q.

Paul(l)us² -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.

2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.

3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).

4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl.

Persaeus -ī, m Perzáj, Zenonov učenec: Ci., Gell.

petošolec samostalnik
1. (učenec) ▸ ötödikes
2. nekdaj (dijak) ▸ ötödikes
Oton Župančič se je s Krekom seznanil kot petošolec ljubljanske gimnazije morda že jeseni 1892. ▸ Oton Župančič a ljubljanai gimnázium ötödikes diákjaként talán már 1892 őszén ismeretséget kötött Krekkel.

Phaedōn -ōnis, m (Φαίδων) Fájdon, Sokratov učenec in Platonov prijatelj; Platon je po njem naslovil enega od svojih dialogov: Ci., Gell., Lact., Tert.

Phaedrus -ī, m (Φαίδρος) Fájdros

1. Sokratov učenec: Ci.

2. epikurejski filozof v Atenah, Ciceronov učitelj: Ci.

3. Avgustov osvobojenec, po rodu Tračan, pisatelj znanih basni po Ezopovem vzoru.

4. objesten lat. pesnik: Mart.; ali je istoveten s Fajdrom št. 3, ni znano.

Platō(n) -ōnis, acc. -ōna, m (Πλάτων) Pláton

1. slavni grški filozof (427—347), Sokratov učenec, ustanovitelj akademske filozofske šole: Ci. idr.; pl. Platones Gell. možje, kot je bil Platon. — Od tod adj. Platōnicus 3 (Πλατωνικός) Plátonov, plátonski: ideae Sen. ph., subtilitas Plin., philosophus Gell. platonik, platonovec; metaf.: homo Ci. mislec kakor Platon (= globok mislec); subst. Platōnicī -ōrum, m platóniki, Plátonovi privrženci, pristaši Plátonove filozofske šole: Ci. idr. Platōnica -ōrum, n Plátonovi nauki, Plátonova (učna) pravila (doktrina): philosophum quendam sibi exposuisse nonnulla Platonica Aug.

2. neki epikurejec iz Sard: Ci. ep.

3. neki Aleksandrov vojskovodja: Cu.

Polemō (Polemōn) -ōnis, m (Πολέμων) Polémon

1. grški filozof v Atenah, Ksenokratov učenec, Zenonov in Arkezilajev učitelj (okrog l. 300 pr. Kr.): Ci., H., Val. Max. — Od tod adj. Polemōnēus 3 (Πολεμώνειος) Polémonov: si Polemoneus, peccat Stoicus rei falsae adsentiens Ci.

2. kralj v Pontu: Suet., Eutr. — Od tod adj. Polemōniacus 3 polémonski: Pontus Aur., Eutr., Vop. (del Ponta).

pomožna šola ženski spol die Hilfsschule
učenec pomožne šole der Hilfsschüler
učitelj pomožne šole der Hilfsschullehrer

popráviti réparer, restaurer, arranger, remettre en état, raccommoder, refaire, rétablir , figurativno remplacer ; (obleko na sebi) (r)ajuster ; (napako) corriger, rectifier , (delno) retoucher ; (grobo) retaper, réviser , familiarno rafistoler , figurativno ravauder ; figurativno redresser, amender, affiner

popraviti se (zdravstveno) se rétablir, se remettre; (učenec) s'amender, se corriger; reprendre, se redresser
popraviti avto v okvari réparer une voiture en panne
popraviti star avtomobil, podrto hišo retaper une vieille voiture, une maison délabrée
popraviti besedilo, račun rectifier un texte, un compte
popraviti izgubo réparer une perte
popraviti knjigo retoucher à un livre
popraviti nalogo corriger un devoir
popraviti napako corriger (ali réparer) une faute
popraviti plače rajuster (ali réajuster) les salaires
popraviti svoj položaj améliorer sa situation
popraviti svojo sodbo corriger un jugement
popraviti streljanje (vojaško) rajuster le tir
popraviti škodo réparer un dommage
popraviti telefonske komunikacije rétablir les communications téléphoniques
popraviti zamudo rattraper un retard
popraviti si (obleko, pričesko) s'arranger (son vêtement, sa coiffure)
popraviti si očala se rajuster les lunettes
delno popraviti konfekcijske hlače retoucher un pantalon
vreme se je popravilo le temps s'est rétabli (ali remis au beau)
zdravje se mu je popravilo sa santé s'est améliorée
napaka, ki se da popraviti erreur ženski spol rectifiable (ali réparable)

popustíti (ceno) to reduce, to rebate, to make an allowance for, to lower (a price), to deduct, to allow (ali to grant, to make) a reduction (ali concession), to lower one's figure; (bolečina, vročica) to pass off, to ease, to abate; (marljivost) to cool down, to relax, to abate, to fail, to flag; (sili) to yield, to knuckle under (ali down); (mraz) to abate; (napetost) to ease, arhaično to slake off; (veter) to abate, to subside, to calm; (struno, žico) to slacken (and lower the pitch of) a string

popustíti komu to indulge someone
ne popustíti (= odbiti) to persist in, to insist on, not to yield one iota, not to relent, not to remit a point
diciplina je popustila discipline has slackened (ali has weakened)
učenec je popustil v svoji marljivosti the pupil has been slacking
popustíti v ceni to make a reduction in the price
cene so popustile the prices have dropped (ali have come down)
nadzorstvo je popustilo control has been relaxed
nič ne popustíti v svojih zahtevah not to abate one iota of one's pretensions
od naših zahtev ne moremo popustíti we can abate none of our demands
popustíti strastem to give way to one's passions
popustíti vrv to slacken (ali to loosen) a rope

posebna šola ženski spol die Sonderschule
učenec posebne šole der Sonderschüler
učitelj na posebni šoli der Sonderschullehrer

poslúšen flexible, docile, obéissant; ductile

biti poslušen obéir à quelqu'un, figurativno marcher droit
poslušen učenec élève moški spol obéissant

povpreč|en [é] (-na, -no) durchschnittlich, Durchschnitts- (človek der Durchschnittsmensch, obraz das Durchschnittsgesicht, učenec der Durchschnittsschüler, uspeh die Durchschnittsleistung, cena der Durchschnittspreis, letina die Durchschnittsernte, starost das Durchschnittsalter, velikost die Durchschnittsgröße, hitrost die Durchschnittsgeschwindigkeit, prihodek die Durchschnittseinnahme); (zelo običajen/navaden) Allerwelts- (obraz das Allerweltsgesicht), Normal- (porabnik der Normalverbraucher), Dutzend- (okus der Dutzendgeschmack, blago die Dutzendware); (ne posebno dober) mittelmäßig, mäßig; (vsakdanji) alltäglich
povprečna vrednost der Durchschnitt, das Mittel (letna Jahresmittel)
povprečna ocena der Notendurchschnitt, Zensurendurchschnitt
povprečni osebni dohodek der Regellohn
tehnika meja povprečne izhodne kakovosti größter Durchschlupf

povzróčati entraîner, occasionner

povzročati komu trud donner de la peine à quelqu'un
ta učenec povzroča nepazljivost svojih sosedov cet élève dissipe ses voisins

predilecto najljubši

mi ocupación predilecta moje najljubše opravilo
alumno predilecto najljubši učenec
nombrar hijo predilecto koga imenovati za častnega meščana

premio moški spol nagrada, premija, plačilo; nadav, ara, ažio

premio de honor častna nagrada
premio Nobel (pro Paz) Nobelova nagrada (za mir)
premio de seguro zavarovalna premija
gran premio glavna nagrada; glavni dobitek
a premio na obresti
sacar premio biti odličen učenec
repartición de premios razdelitev nagrad (v šoli)

primo

A) agg.

1. prvi:
di primo grado prve stopnje
il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
per primo (kot) prvi:
l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel

2. prvi, začeten:
a bella prima takoj
a prima vista na prvi pogled
a tutta prima, sulle prime sprva
il primo dopoguerra prva povojna leta
in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
prima maniera iz začetnega obdobja:
un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja

3. prvi, glaven, osnoven:
il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno

4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
albergo di prima categoria hotel A kategorije
viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
il primo cittadino predsednik Republike; župan
prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
di prima mano pren. iz prve roke
di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten

5. ekon.
materie prime surovine

6. mat. osnoven:
numero primo osnovno število, praštevilo

B) m (f -ma)

1. prvi (v vrsti, zaporedju):
il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec

2. kulin. prva jed:
per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto

3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
i primi del secolo začetek stoletja

4. elipt. minuta (časovna enota)

5. minuta (enota za ravninski kot)

prix [pri] masculin cena, stroški; nagrada; vrednost; pomen, zaslužek; kazen; nagrajenec, -nka

prix Nobel Nobelov nagrajenec

1.

à prix d'argent za denar
à bon prix poceni
au prix de za ceno, na stroške, s pomočjo
à aucun prix za nobeno ceno, na noben način
au prix où est le beurre (familier) kot so stvari sedaj
à moitié prix za polovično ceno
à prix d'or za drag denar, zelo dragó
à tout prix za vsako ceno, na vsak način
à vil prix za smešno ceno, smešno poceni
de prix velike vrednosti, dragocen
de peu de prix malovreden
même au prix de la vie tudi če bi to stalo življenje
hors de prix nedosegljiv, zelo drag

2.

prix d'achat, de vente kupna, prodajna cena
prix pluriel alimentaires cene živil
prix pluriel d'après-guerre, d'avant-guerre povojne, predvojne cene
prix du bail cena najemnine, zakupa
prix coté à la bourse borzna cena
prix au comptant cena za gotovino
prix-courant masculin cenik
prix courant tržna cena
prix coûtant lastna c.
prix dérisoire smešna, smešno nizka c.
prix de détail maloprodajna c.
prix exceptionnel, d'occasion izjemna, priložnostna c.
prix excessif, exorbitant pretirana c.
prix de fabrique tovarniška c.
prix fait, prix convenu dogovorjena c.
prix de faveur izjemno ugodna c.
prix fixe stalna c.
prix forfaitaire, global pavšalna c.
prix de gros veleprodajna c.
prix imposé predpisana c.
prix inabordable nedostopna c.
prix libre prosta c.
prix de main-d'œuvre stroški za delovno silo
prix maximum, minimum maksimalna, minimalna c.
prix modéré, modique zmerna c.
prix mondial cena na svetovnem tržišču
prix moyen poprečna c.
prix net, brut neto, bruto c.
prix plancher, prix plafond najnižja, najvišja c.
prix de producteur proizvodna c.
prix publicitaire reklamna c.
prix de rachat zopetna odkupna c.
prix-réclame reklamna c.
prix de revient lastna c.
prix sacrifié prenizka c. (pod lastno c.)
prix de souscription subskripcijska c.
prix unique, unitaire enotna c.
prix usuraire oderuška c.
prix de voyage voznina
augmentation féminin, baisse féminin blocage masculin, calcul masculin, chute féminin, contrôle masculin des prix povišanje, znižanje, blokiranje, izračunanje, padec, kontrola (nadzor) cen
(tout) dernier prix skrajna, zadnja c.
distribution féminin des prix razdelitev nagrad (v šoli na koncu šolskega leta)
fluctuation féminin des prix nihanje cen
formation féminin, hausse féminin des prix formiranje, porast cen (na borzi)
Grand prix (de) velika nagrada (na konjskih dirkah)
juste prix équitable primerna c.
indice masculin des prix indeks cen
liste féminin des prix cenik
stabilisation féminin, stabilité féminin des prix stabilizacija, stabilnost cen
vil prix smešno nizka, slepa cena
attacher grand prix à quelque chose zelo ceniti, upoštevati kaj
augmenter de prix podražiti se
augmenter les prix zvišati cene
n'avoir pas de prix, être sans prix imeti zelo veliko vrednost, biti nepoplačljiv
convenir d'un prix pogoditi se za ceno
décerner un prix prisoditi, priznati, podeliti nagrado
demander un prix zahtevati ceno
demander le prix vprašati za ceno
diminuer, baisser les prix zmanjšati cene
disputer un prix pogajati se, potegovati se za ceno
établir, fixer un prix določiti ceno
faire hausser les prix pognati cene kvišku
mettre quelque chose à prix oceniti (v denarju)
mettre la tête de quelqu'un à prix razpisati nagrado na glavo kake osebe
rabattre du prix popustiti v ceni
remporter le prix dobiti nagrado, biti prvi
remporter le prix d'excellence dobiti (šolsko) nagrado kot najboljši učenec
vaincre au prix de sa vie plačati zmago s svojim življenjem
valoir, avoir son prix biti vreden svoje cene
ce n'est pas dans mes prix to mi je predrago
cela vaut toujours son prix to obdrži vedno svojo vrednost