Franja

ἔμ-φρουρος 2 (φρουρά) 1. ki spada k posadki, οἱ ἔμφρουροι posadka, straža. 2. ki ima posadko, preskrbljen s posadko.

ἑταιρικός 3 družaben, prijateljski; τὸ ἑταιρικόν politična zveza, družba političnih prijateljev, zarotniki; ἑταιρικὴ ἵππος jedro makedonskega konjištva, kraljeva straža na konjih.

ἡγέομαι [Et. kor. sāg, lat. sagio, ire, sagax, ācis, nem. suchen (got. sōkjan). – Obl. fut. ἡγήσομαι, aor. ἡγησάμην, pf. ἥγημαι, ion. 3 pl. ἡγέαται, adi. verb. ἡγητέον]. 1. a) vodim, sem vodnik, sem kažipot, grem pred kom τινὶ ἐπί τι, ἐς τεῖχος, ἄστεα, πόλιν, τινὶ τὴν ὁδὸν ἐς ali samo ὁδόν kažem pot; b) hodim naprej, korakam prvi (na čelu) τινί, τινὶ ὀρχηθμοῖο vodim na ples, zaigram (k plesu), χοροῦ začenjam ples, (tudi z dat.) τινὶ κερδοσύνῃ začnem z zvijačo, οἱ ἡγούμενοι, τὸ ἡγούμενον prve čete, predvoj, prednja straža; c) sem vodja, načelnik, poveljujem, zapovedujem, vladam τινός, vodim ἡ γλῶσσα πάντα, imam hegemonijo Plut. Arist. 24, οἱ ἡγούμενοι voditelji, vladarji; ἐν τοῖς ἀδελφοῖς sem znamenit med brati NT. 2. menim, mislim, smatram za kaj τινὰ ἐχθρόν, acc. c. inf., θεούς verujem na (v), παρ' οὐδέν prav nič ne cenim, περὶ πολλοῦ (πλείστου) zelo (najbolj) cenim.

ἡμερο-σκόπος, ὁ (σκοπέω) dnevna straža, dnevni stražnik.

ἱππεύς, έως, ὁ (ἵππος) [gen. ion. -ῆος, n. pl. -ῆς, -εῖς, ion. -έες in -ῆες, acc. -έας] 1. voznik, borilec, tekmec na vozu. 2. jahač, jezdec, konjik. 3. vitez: a) v Sparti: kraljeva telesna straža; b) v Atenah: meščani drugega davčnega razreda, ki so morali služiti kot konjeniki.

κέρας, τό [Et. idevr. k'er-es-, lat. cere-brum iz ceras-ro-m, cervix, icis, nem. Hirn, gl. κάρα –. – gen. κέρατος, κέρως, dat. κέρατι, κέρᾳ; pl. nom. κέρατα, κέρᾱ, gen. κεράτων, dat. κέρᾰσι; ep. κέραος, κέραι, pl. κεράων, κέρᾱσι in κερᾰ́εσσι; ion. κέρεος, κέρεϊ, κέρεα, κερέων]. 1. rog, rogovje, roženina; posebno: rog (kot glasbeno orodje) in rog (iz katerega so pili). 2. vse, kar se izdeluje iz rogov: a) (rožen) lok; b) (rožena) vrata; c) rožena cev na odici. 3. kar je rogu podobno: a) vzvišeni, rogu podobni roglji na oltarju NT; b) kodri, kita, κέραι ἀγλαέ ki se ponašaš s svojimi kitami (Il. 11, 385; drugi: ki se ponašaš s svojim lokom); c) rokav reke; d) vrh gore τοῦ ὄρους; e) krilo vojske, ἔξω τοῦ κέρως izvun krila, κατὰ κέρας, ἐπὶ κέρας, ἐπὶ κέρως v dolgi vrsti, v dolgi črti, drug za drugim, ladja za ladjo ἀνάγω, ἐκπλέω, πορεύομαι, ἄγω (tako, da jih je bilo dosti drug za drugim, pa le malo vštric, nasprotno: ἐπὶ φάλαγγος), κατὰ κέρας ἐπιτίθεμαι, προσβάλλω, συμπίπτω napadem od strani, z boka, na krilu; f) prednja vojska, prednja straža Ksen. An. VI, 5, 5.

κουστωδία, ἡ (= custodia) straža NT.

κώδων, ωνος, ὁ, ἡ 1. zvonček, kraguljček (ki ga je nosila straža straži). 2. poet. trobenta.

νυκτερινός 3 νύκτερος 2 (νύξ) nočen, ponočen, ponoči Αἴας ἀπελωβήθη, φυλακή nočna straža.

νυκτο-φύλαξ, ακος, ὁ (po)nočni čuvaj, (po)nočna straža.

ὀπισθο-φύλαξ, ακος, ὁ vojak zadnje straže; pl. zadnja straža.

ὅπλον, τό [Et. iz sop-lo-m, sor. ἕπω], nav. v pl, oprava, priprava 1. orodje (pos. kovaško). 2. ladijna oprava, oprema, vrvje na ladji; sploh: vrv. 3. a) bojna oprava, orožje; pos. težko orožje (oklep in ščit); τίθεμαι ὅπλα: α.) položim orožje; β.) utaborim se, ustavim se; γ.) postavim se (stopim) v bojni red; b) pren. oboroženi vojaki, oboroženci; pos. težkooboroženci, hopliti, ἐξέτασιν ποιοῦμαι ὅπλων pregledujem hoplite; c) orožni prostor, tabor, straža, πρὸ τῶν ὅπλων pred taborom, ἀπὸ τῶν ὅπλων daleč od tabora.

οὐρά, ἡ, ion. οὐρή [Et. iz ὀρσϝα, sor. ὄρρος iz orso-s, nem. Arsch (stvn. ars)] 1. rep. 2. pren. zadnja straža, zadnja četa, ὁ κατ' οὐράν vojak zadnje čete, κατ' οὐράν τινος za kom, za hrbtom.

πᾶς, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsekako (na vsak način) je potrebno, skrajna sila je; c) pri števnikih: ἐννέα πάντες vseh devet (nobenega ni manjkalo), εἴκοσι πάντα celih dvajset, ne manj nego dvajset. 2. s spolnikom: a) predikativno izraža nasprotje ali pa kaže na določeno (ali že znano) osebo ali stvar: συλλέξασα πᾶσαν τὴν ἑωυτῆς δύναμιν vse svoje čete, εἰρήκαμεν δ' ὑμῖν πᾶσαν τὴν ἀλήθειαν popolno resnico, πᾶν τοὐναντίον čisto (ravno) nasprotno, πάντες οἱ ἄνθρωποι vsi ljudje (ki smo jih že omenili), πᾶς ὁ πόλεμος cela vojska (o kateri se ravno govori), πᾶσα ἡ πόλις celo mesto; b) atributivno izraža πᾶς celoto nasproti posameznim delom: τὸ πᾶν πλῆθος celotna (skupna) množica, ὁ πᾶς ἀριθμός skupno število, celota, οἱ πάντες ἄνθρωποι celo človeštvo, τὸ πᾶν κρᾶτος cela (najvišja) oblast, ἡ πᾶσα βλάβη najslabši (najbolj pokvarjen) izmed vseh, ἡ πᾶσα πόλις celo mesto z vsemi deli, αἱ πᾶσαι πόλεις vsa mesta skupaj; c) pri določilih mere in števila dobiva πᾶς (tudi brez spolnika, gl. 1 c) pomen: povsem, v celem, skupno, sploh: οἱ πάντες vsi skupaj (vkup), τὰ πάντα εἴκοσι ἔτη v celem (celih) dvajset let, ἑπτὰ ἡμέρας πάσας vseh (celih) sedem dni, τριάκοντα τὰς πάσας ἡμέρας v celem trideset dni. 3. = παντοῖος različen, vsakovrsten, mnogovrsten, πάντα καλὰ πολλά vsakovrstne (različne) lepe stvari, δαίδαλα πάντα, οἰωνοῖσι πᾶσι vsakovrstnim pticam brez razlike, πάντα γίγνομαι postajam vse, izpreminjam se v različne stvari, vzprejemam vse mogoče oblike. 4. posebni izrazi: a) τὸ πᾶν vse (skupaj), vsemir, celota, skupnost, vesoljstvo, glavna stvar τοῦ παντὸς ἁμαρτάνω, ἡ ἀρχὴ τοῦ παντός poveljstvo cele vojske, vrhovno poveljstvo; pogosto = πάντως, τῷ παντὶ πλέονες, τὸ πᾶν ὀλέσθαι; b) πᾶν vse (mogoče), πᾶν μᾶλλον ἢ στρατιήν vse prej nego, περὶ παντὸς ποιοῦμαι nad vse cenim (čislam), πᾶν ποιῶ (= πάντα ποιῶ) ὅπως, ὥστε vse poskusim, napnem vse žile; παντός (γε) μᾶλλον bolj nego vse, nadvse, vsekakor, na vsak način, παντὸς μᾶλλον οὐ nikakor ne; εἰς πᾶν ἀφικνέομαι pridem v največjo nevarnost; pogosto z gen.: ἐς πᾶν κακοῦ ἀφικνέομαι padem (zabredem) v največjo nesrečo, ἐν παντὶ ἀθυμίας είμί sem v popolni obupanosti ali v največjem strahu, ἐν παντί εἰμί (γίγνομαι) sem v največji nevarnosti (skrbi); τῷ παντί v vsakem oziru, sploh; διὰ παντός vobče, sploh, vedno; c) (τὰ) πάντα α.) vesoljni svet, vesoljstvo, vse, αἱ Συρήκουσαι ἦσάν οἱ πάντα Sirakuze so mu bile vse; β.) v vsakem oziru πάντα νοήμονες, τὰ πάντα δόκιμος; γ.) = πάντως popolnoma, docela, povsod; πάντ' ἄιδρις (ἄναλκις), τὰ πάντα νικῶ povsod, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, κατὰ πάντα popolnoma, v vsakem oziru; d) πᾶσι po mnenju (sodbi) vseh, οἱ ἐπὶ πᾶσι zadnja straža, zadnje čete.

πεζ-έταιροι, οἱ izbrana četa pešcev, težko oborožena pehota pri Makedoncih, telesna straža kraljev.

περί-πολος 2 (πέλω) ki hodi okoli; subst. 1. ὁ stražar ob meji, graničar, mejni stražnik; pl. ogledna četa, obhodna straža, ἡ (ναῦς) ladja stražnica. 2. ἡ stražarica, spremljevalka, tovarišica.

προφυλακή, ἡ (προ-φυλάσσω) 1. sprednja straža, predstraža. 2. razvrstitev bojnih straž, διὰ προφυλακῆς previdno, oprezno. 3. obrana, branišče.

προφύλαξ, ακος, ὁ pl. predstraža, prednja straža.

σκοπή, ἡ σκοπιά, ἡ, ion. -ιή (σκοπός) 1. ozir(anje) = ogledovanje, motrenje, straženje, straža, σκοπιὴν ἔχω = σκοπιάζω stražim, stojim na straži. 2. stražni stolp, ogledovalnica, višina, stražišče, stražnica.

τάσσω, at. -ττω [Et. kor. ταγ razposta-viti, urediti. – Obl. fut. τάξω, aor. ἔταξα, pf. τέταχα, pass. pf. τέταγμαι, aor. ἐτάχθην, fut. ταχθήσομαι, fut. 3 τετάξομαι, med. fut. τάξομαι, aor. ἐταξάμην, ion. at. 3 pl. pf. pass. τετάχαται, plpf. ἐτετάχατο]. I. act. 1. a) urejam, postavljam (na določeno mesto), χωρίς postavljam vsaksebi (narazen), ἐναντίον nasproti postavim, obrnem proti komu; pos. postavim (čete) v bojni red στρατιήν, ὁπλίτας, εἰς μάχην na boj pripravljene čete; κήρυκας ἄλλους ἄλλῃ τάξας odpravil je tega tja, drugega drugam; τινὰ ἐπί τινα: α.) postavim koga proti komu; β.) postavim črez (nad) koga ἐπὶ τοὺς ἱππέας; ἐμαυτὸν ἐπί τι služim komu za kaj, ἐν πᾶσιν ἐμαυτὸν ἔταξα prevzel sem vsa mesta (sam), ὁ ἀγαθὸς φίλος ἑαυτὸν πρὸς πᾶν τάττει se ponudi za vse, pomaga v vsaki potrebi; b) uvrščam (štejem) koga med kaj τινὰ εἰς τὴν τάξιν, τινὰ εἰς δουλείαν prištevam k sužnjem; c) postavim koga za kaj ἄρχοντας. 2. odredim, ukrenem, določim, zapovem, ukažem, πόλις γὰρ ἡμῖν ἅ με χρὴ τάσσειν ἐρεῖ kaj naj ukažem, ὁ νόμος τάττει; πολλοῦ ἀργυρίου določim (obljubim) veliko nagrado v denarju; φόρον τινί naložim davek (dan); z inf. ἔταξε μισθὸν παρέχειν da morajo dajati plačo. II. pass. 1. postavijo me, sem postavljen εἴς τι; pf. stojim, zavzemam mesto, τῇ οὐδεὶς ἐτέτακτο φύλακος kjer ni stala nobena straža, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto, οὐδένα κόσμον ταχθέντες brez reda; ἐς τὸ ὄρος ἐτάχθησαν postavljeni so bili na goro; πεζῇ ali ἐς πεζὸν τάττομαι služim pri pehoti, παρά τι ob čem, ἀμφί (περί) τι pri čem, blizu česa, ἐπί (κατά) τινα τέταγμαι stojim nasproti komu, ἐφ' ἑπτὰ πύλαις pri vratih, μετά τινα za kom, μετά τινος, σύν τινι sem poleg koga, sem njegov zaveznik, τὸ ἄπραγμον μὴ μετὰ τοῦ δραστηρίου τεταγμένον ako ni združena z odločnostjo; πρὸς τὴν συμμαχίαν τάττομαι pristopim k zvezi; τεταγμένος urejen, v bojni vrsti, v red postavljen. 2. zapove (ukaže, naroči) se mi, dobim povelje, določi se kaj τάττομαι ἐπί τινι, ἐπί τι; z inf. zapove se mi, da naj kaj naredim, τὸ ταχθέν nalog, ukrep, zapoved, τεταγμένος odrejen, zapovedan, določen ὥρα, ἡμέρα, χώρα; θυσία redna (določena) daritev; ἡ ταχθεῖσα ἕδρα odkazano mesto, ἐν τῷ τεταγμένῳ na določenem mestu; φόρος ταχθείς naloženi davek, οἱ ἐπὶ τούτοις τεταγμένοι νόμοι za to dane postave. III. med. 1. postavljam se (v bojni red), stopim na odkazano mesto; postavljam svoje čete (ladje). 2. a) postavljam sebi (za sebe), določam, naročam (sebi v prid) τί; b) dogovorim se (glede česa), privolim v kaj, φόρον (glede plačevanja davkov), ἐς τὴν δωρεήν, δῶρα, χρήματα, ἀργύριον zavežem se, da bom plačal; c) določim (po lastni razsodnosti) ζημίην; d) ταξάμενος ἀποδίδωμι (od)plačujem v določenih obrokih.