Franja

sappīnus (sāpīnus) -ī, f (prvi člen besede je najbrž gal. *sapos (iz *saqu̯os); prim. tudi sl. sok, lit. sakaĩ smola) bot.

1. sapín, vrsta jelke ali smreke: VARR., PLIN. (pri katerem v starejših izdajah najdemo obl. sāpium -iī, n sapij).

2. spodnje (negrčavo) deblo jelke ali smreke: PLIN.

sečninsk|i (-a, -o) Harnstoff- (smola das Harnstoffharz)

sečnínski (-a -o) adj. kem. ureico:
sečninska smola resina ureica

sfortunato agg. nesrečen
PREGOVORI: sfortunato al gioco fortunato in amore preg. smola pri igri, sreča v ljubezni

siptachorās -ae, m ali siptachora -ae, f ali psitthachorās -ae, m siptáhora(s), psitáhora(s), indijsko ime drevesa, iz katerega se je cedila blagodišeča smola, imenovana electrum: arbores eas psitthachoras vocari, qua appellatione significetur praedulcis suavitas Plin. (novejše izdaje navajajo obl. acc. pl. psitthachoras).

smrekov [é] (-a, -o) Tannen-, Fichten- (gozd der Tannenwald, Fichtenwald, storž der Fichtenzapfen, der Fichtenapfel, veja der Tannenast, Tannenzweig, Fichtenzweig, smola das Fichtenharz)
smrekovo olje das Fichtennadelöl

smrékov pine(-); made of pine wood

smrékove iglice pine needles pl
smrékova smola resin
smrékov storž pinecone

smrékov d'épicéa, de sapin

smrekova deska sapine ženski spol
smrekov les bois moški spol d'épicéa (ali de sapin)
smrekova smola résine ženski spol d'épicéa (ali de sapin)
smrekov storž cône moški spol (pomme ženski spol) d'épicéa (ali de sapin)

smrékov de(l) abeto (rojo)

smrekov gozd bosque m de abetos
smrekov storž piña f
smrekova iglica pinocha f
smrekova smola resina f de abeto (rojo)
smrekov les madera f de abeto (rojo)

solzíti (-ím) imperf. (cediti se) gocciolare, stillare, colare:
smola je solzila po deblu la resina colava per il tronco

spagas spágas, neka smola v Aziji: Plin.

Opomba: Obl. spagas najdemo v starejših izdajah; v novejših izdajah izdajatelji navajajo obl. psagdas pságdas: in Asia quae fit e picea, admodum candida, psagdas vocatur Plin.

spago¹ m vrvica; (čevljarska) dreta:
un gomitolo di spago klobčič vrvice
la lesina e lo spago dreta in smola; čevljarstvo
dare spago a qcn. pren. koga spodbujati, komu marsikaj dovoliti
tirare lo spago vleči dreto, čevljariti

sprémiti (-im) | sprémljati (-am) perf., imperf.

1. accompagnare; scortare; (zasledovati) pedinare:
spremiti otroka do šole accompagnare il bambino a scuola

2. accompagnare (tudi ekst.):
spremljati ples s ploskanjem accompagnare il ballo battendo le mani
ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj determinare, definire i fenomeni che accompagnano lo sviluppo tecnologico

3. (z gledanjem, poslušanjem dojemati vsebino) seguire:
spremljati politično dogajanje seguire i fatti della politica
vso pot ga je spremljala misel tutto il tempo lo assillava un pensiero
nesreča, smola ga spremlja vse življenje è uno scalognato, la sfortuna lo perseguita tutta la vita
spremljati koga z očmi seguire qcn. con gli occhi

stāgnum -ī, n (prim. gr. στάζω kapljati, curljati, σταγών kaplja, στακτή mirina smola, mirino olje, mirin sok)

1. stoječa voda, jezero (nastalo zaradi vode, ki je prestopila bregove, lacus pa je stalno jezero), tolmun, lokev (lokva), luža, kal, kaluža, mlaka, mlakuža, ribnik, bajar (bajer) ipd.: Enn. ap. P. F., S. fr., Cels., Tib., Stat., Amm. idr., fontes et stagna Ci. poet., stagna lacusque O., stagna Palicorum O., mitis … in morem stagni placidaeque paludis V., super ripas Tiberis effusus lenibus stagnis L., quaedam stagni incola (= žena) Ph., stagnum salinarum Auct. b. Hisp. slano jezero, slana mlaka.

2. metaf.
a) pesn. vsaka počasi (leno) tekoča voda, leno (počasi) tekoče vodovje: Pr., Sil., Lucan. idr., dulcibus in stagnis … Caystri V., Cocyti stagna alta V., fragor stagnis auditus Avernis V., imis stagna refusa vadis V. iz morskih glob(oč)in navzgor deroče vodovje, maxuma Nerei stagna V. širno morje, illa sui per aquas fertur tutissima nati, longaque Phrixeae stagna sororis (= Hellespontus) adit O.
b) umetno narejen majhen bazen, jarin ali vodnjak: stagnaque et euripi O., latius extenta visentur Lucrino stagna lacu H., navale stagnum Stat., T. jarin za pomorske bitke, bazen za prikaz pomorskih bitk, stagnum calidae aquae T. kopalni bazen (s toplo vodo).

storbos -ī, f = lādanum stórb(os) = ládan, smola, ki so jo pridobivali iz grma, imenovanega lada: recentiores ex auctoribus storbon hoc vocant traduntque silvas Arabum pastu caprarum infringi Plin.

suck¹ [sʌk] samostalnik
sesanje; vsesavanje, šum sesanja; cuzanje; vpijanje, vsrkavanje; sesajoča mlada žival; vrtinec; materino mleko
pogovorno srkljaj, požirek
sleng bonbon, sladkorček
sleng sleparija, bluf (tudi suck-in)
neuspeh

what a suck! kakšna smola! res nisi imel sreče!
just a suck of brandy won't harm you požirek žganja vam ne bo škodil
to give suck to dojiti (otroka)
to take a suck at a bottle srkniti ga iz steklenice
to take a suck at it pogovorno dobro ga srkniti, napraviti dober požirek

tizón moški spol živ ogorek, goreče poleno; žitna snet; figurativno sramotni madež

más negro que un tizón črn kot smola

tough [tʌf]

1. pridevnik (toughly prislov)
žilav, trd, čvrst; močan, robusten, krepak; zdržljiv, vztrajen, nepopustljiv, energičen; zakrknjen, trmast; lepljiv; neugoden, težak, težaven; razvpit; grób, osoren, zadirčen

a tough customer človek, ki ga je težko ugnati
a tough job trdo, Btežko delo
tough luck figurativno smola
a tough neighbourhood razvpita soseščina
tough meat žilavo meso
a tough offender zakrknjen prestopnik
tough steel trdo jeklo
a tough will žilava, železna volja
he is in a tough spot with his boss slabó je zapisan pri svojem šefu
it is not so tough ni tako stabo

2. samostalnik
drznež, silak, robavs, neotesanec; hudoben (malopriden) človek; kriminalec, apaš; pridanič

trd¹ (-a, -o)

1. kamen, kruh, klop, valuta, glava, vzgoja, sodba, trening, delo, življenje: hart; tehnika hart
zelo trd knallhart
trd kot kamen/jeklo steinhart, stahlhart, beinhart
trd kruh ein hartes Brot
trd oreh eine harte [Nuß] Nuss, ein harter Brocken
trd zalogaj ein harter Bissen (tudi figurativno)
trda droga harte Droge
trda roka eine harte Hand
trda šola eine harte Schule
trdo nebo anatomija der harte Gaumen
trdo srce ein hartes Herz
Hart- (les das Hartholz, guma der Hartgummi, kamnina das Hartgestein, litina der [Hartguß] Hartguss, smola das Hartharz, spajka das Hartlot, valuta die Hartwährung, porcelan das Hartporzellan, sir der Hartkäse, sneg der Hartschnee, kuhanje die Hartkochung, lubje die Hartrinde); hart- (s trdo lupino hartschalig, kuhan [hartgekocht] hart gekocht, lotati hartlöten, zlotan hartgelötet)
postati trd hart werden, sich verhärten
narediti trdo verhärten

2. meso, zrezek: zäh

3. tilnik, sklep: steif; steif- (trdih nog steifbeinig)
trdo hoditi wie auf Stelzen gehen

4. tehnika ne tekoč: fest; Fest- (gorivo der Festbrennstoff)
|
pasti na trda tla figurativno aus allen Himmeln fallen
| ➞ → trda koža/lepenka/pšenica, trdi disk, trdo kostno tkivo

uméten artificial; (nepravi) false, imitation

uméten diamant imitation diamond
umétne cvetlice artificial flowers pl
umétno gnojilo artificial manure, fertilizer
umétni kamen artificial stone
umétni lasje false hair
umétna mast synthetic fat (ali grease)
umétno maslo margarine, slabšalno ersatz butter
umétna obrt arts and crafts pl, applied (ali useful) art
uméten nakit imitation jewellery
uméten led artificial ice
uméten ognjemet, ogenj fireworks pl
umétna osemenitev artificial insemination
uméten proizvod artificial product
umétna smola synthetic resin, synthetic plastic material, plastic
umétna snov synthetic material, artificial substance, plastics pl
umétna svila artificial silk, rayon
umétno vlakno synthetic (ali man-made) fibre
umétna volna artificial wool; shoddy
uméten ud (proteza) artificial limb
umétno usnje imitation (ali artificial) leather, leatherette, leatheroid
umétni zobje (proteza) false teeth pl