Franja

scaltrire

A) v. tr. (pres. scaltrisco) izučiti, izmodriti:
scaltrire la lingua, lo stile izpiliti jezik, slog

B) ➞ scaltrirsi v. rifl. (pres. mi scaltrisco)

1. postati premeten, zvit, nabrit

2. izučiti se, postati vešč, obladovati

secesionista secesijski

estilo secesionista secesijski slog
secesionista m secesionist

sécheresse [sɛšrɛs] féminin suša, suhost, suhota; figuré hladnost, brezčutnost

sécheresse de la terre suha, izsušena zemlja
sécheresse de cœur brezčutnost
sécheresse du style suh(oparen) slog
répondre avec sécheresse suho, rezko odgovoriti

snappy [snǽpi] pridevnik (snappily prislov)
tleskajoč, pokajoč, prasketajoč; oster (mraz); živahen, energičen, hiter, poln poleta
sleng razdražljiv

a snappy conversation živahen pogovor
a snappy style živahen, poleta poln slog
snappy weather mrzlo in suho vreme
make it snappy! pogovorno napravi(te) (to) hitro!

snēllo agg.

1. uren, gibčen

2. vitek

3. pren. tekoč, klen:
stile snello tekoč slog

sooblikováti (-újem) imperf. formare, modellare insieme; contribuire a modellare:
naselje sooblikujeta kraški svet in tipični slog hiš a modellare l'abitato sono stati insieme il carso e lo stile tipico delle case

soutenu, e [sutnü] adjectif trden (borza); vzvišen; poudarjen; vztrajen, trajen, stalen, neprekinjen; enakomeren

attention féminin soutenue napeta pozornost
efforts masculin pluriel soutenus vztrajna prizadevanja
style masculin soutenu vzvišen slog
un bleu plus soutenu bolj poudarjena modra barva

spletna umetnost stalna zveza
umetnost (umetnostni slog) ▸ internetes művészet
Sopomenke: net art

stil moški spol (-a …) ➞ → slog; der Stil (baladni Balladenstil, empirski Empirestil, glagolski Verbalstil, osebni Individualstil, plavalni Schwimmstil, renesančni Renaissancestil, reprezentativni Prunkstil, secesijski Sezessionsstil, vožnje Fahrstil, življenjski Lebensstil)
občutek za stil das Stilgefühl
odločilen za stil stilbildend
brez stila stillos
kritika stila die Stilkritik
ocena stila šport die Stilnote
pomanjkanje stila die Stillosigkeit
skregan s stilom stilwidrig

substantif, ive [-tif, iv] adjectif samostalniški

proposition féminin substantive samostalniški stavek (ki ima vrednost samostalnika)
style masculin substantif slog, v katerem prevladujejo samostalniki (ne glagoli ali pridevniki)

šílast pointed; sharp; spiked; conic; peaked

šílast lok pointed arch
šílasti (gotski) slog pointed style
šílasta streha pointed roof
ki ima šílast nos sharp-nosed

teater absurda stalna zveza
gledališče (dramski slog) ▸ abszurd színház
Sopomenke: gledališče absurda

tekóč corriente ; fig fluido

tekoči mesec el mes corriente; el mes en curso
v enem letu en el año en curso
tekoči izdatki gastos m pl ordinarios (ali corrientes)
tekoči račun cuenta f corriente
tekoča voda agua f corriente
tekoč slog (stil) estilo m fluido (ali fácil)
tekoče zadeve los asuntos corrientes
tekoč trak (montažni) cinta f continua (de montaje)
na tekočem traku (teh) en serie, fig sin interrupción, incesantemente
delo pri tekočm traku trabajo en serie
tekoča številka número m correlativo, número de orden
tekoče oštevilčiti numerar correlativamente
tekoče brati leer de corrido (ali con facilidad)
tekoče govoriti hablar con soltura (ali con facilidad ali corrientemente)
tekoče pisati escribir con soltura (ali a vuela pluma)
biti na tekočem estar al corriente, (biti ažuren) estar al día

telegrafico agg. (m pl. -ci)

1. brzojaven, telegrafski

2. pren. jedrnat, zgoščen:
stile telegrafico zgoščen slog

telegrámski telegráfico

telegramski naslov (pristojbina, kljč) dirección f (tarifa f, clave f) telegráfica
telegramski formular impreso m (ali formulario m) para telegramas
telegramski slog, stil estilo m telegráfico, estilo m telegrama

texō -ere, texuī, textum (indoev. kor. *tek̑t- (*tek̑þ-) tesati, graditi; prim. skr. takṣati [on] teše, obdeluje, tā́ṣṭi umetniško obdeluje, tea, táṣṭar- tesar, gr. τέκτων tesar, τέχνη [iz *τέκσνᾱ] rokodelstvo, umetnost, znanost, lat. tēla, subtīlis, subtēmen, taxus, tēlum, tēmo, tīgnum, sl. tesati, lit. tašýti obsekovati, obtesa(va)ti, stvnem. dehsa, dehsala sekira, dahs = nem. Dachs)

I.

1. (s)tkati, (s)presti, (s)plesti, spletati: telam Ter., vestem Tib., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., textus amictus Sen. tr., texta purpura Mart., araneolae (pajki) quasi rete texunt Ci., texens aranea telam Cat., in vacuo texetur aranea lecto Pr., texere e medio incipit Plin., sereno non texunt, nubilo texunt Plin., casas ex harundine, tabernacula ali tecta harundine L., feretrum vimine querno V., fiscellas iunco Hier., rosam Pr. spletati vence iz rož, saepes V., lentae texunt umbracula vites V. upogibljive trte (loze) se prepletajo v senčen zastor (senčnik), parietibus textum caecis iter V. zamotana in zapletena steza, textae crates H.

2. tkati v kaj, vtkati, vplesti (vpletati): vos in tunicis aurum texitis Hier., in quarum vestibus attenuata in filum auri metalla texuntur Hier.

3. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), osnuti (osnovati): telam Ter.; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje. —

II.

1. pesn. (o)snovati, (s)tesati, (z)graditi, izdelati (izdelovati), postaviti (postavljati): texamus robore naves V., basilicam in medio foro Ci., pyram Prud.

2. metaf. snovati, snuti, nasnuti (nasnovati), naplesti (napletati), spodbuditi (spodbujati), narediti (delati), povzročiti (povzročati), ustvariti (ustvarjati) ipd.: amor patriae, quod tua texuerant (po novejših izdajah fecerunt) scripta, retexit opus O. texebatur opus luculente Ci., sermones possunt texier (= texi) Pl. razpresti se, epistulas cotidianis verbis Ci. sestaviti (sestavljati), (na)pisati. — Od tod subst. pt. pf. textum -ī, n

1. tkanina, pletenina, sukno, blago: Stat., Mart. idr., illita texta veneno O. obleka, textum rude O. namizni prt.

2. metaf. splèt, spletek, pletež, zgradba, spah, stik, spoj: cava texta carinae O. ladjina boka, pinea texta O. zgradba iz smrekovine, texta carinae Cat. ladja, clipei textum V., ferrea texta Lucr., texta rosis facta Mart. venec iz rož; pren.: dicendi textum tenue Q. (stilistična, slogovna) zveza, vezava, slog, stil.

transparent [trænspɛ́ərənt] pridevnik (transparently prislov)
prozoren, transparenten; prosojen, prepusten za svetlobo
figurativno očiten, očividen, jasen; pošten, odkrit

a transparent flattery očitno laskanje
a transparent style jasen slog
as transparent as glass prozoren kot steklo

travailler [travaje] verbe intransitif delati, ustvarjati; truditi se, naprezati se; zviti se, kriviti se (les); chimie vreti; verbe transitif obdel(ov)ati; vaditi se (son piano na klavirju); obiskovati (odjemalce) (trgovski potnik); figuré nadlegovati, mučiti, ne miru dati (quelqu'un komu), vznemirjati, skrbeti, povzročiti skrbi (quelqu'un komu)

travailler dur, d'arrache pied trdo, neprestano delati
travailler comme un forçat, comme un nègre, comme un bœuf, comme une bête de somme delati kot črna živina
travailler une matière scolaire študirati šolski predmet
travailler la pâte gnesti testo
travailler à perte (commerce) delati z izgubo
travailler de la tête duševno delati
travailler son style piliti svoj slog
travailler la terre obdelovati zemljo
son argent travaille njegov denar ustvarja dohodek
faire travailler son argent naložiti denar, da ustvarja dohodek
le bois travaille les se krivi
la fièvre me travaille mrzlica me trese
faire travailler sa matière grise napenjati možgane
(familier) il travaille du chapeau on je nor
il travaille à me nuire prizadeva si, da bi mi škodil
la pâte travaille testo vzhaja
le vin travaille vino vre

učinkovít (-a -o) adj. efficace, efficiente, potente, incisivo; adeguato, appropriato:
učinkoviti protiinflacijski ukrepi misure antinflazionistiche efficaci
učinkovito zdravilo farmaco efficace, forte
učinkovit slog uno stile appropriato

udárec blow; stroke; buffet; (s plosko dlanjo) slap, smack, cuff; hit (komu at someone); (s pestjo) punch; (s prstom) fillip, flip; (s palico, gorjačo) thump

rahel udárec tap, rap; flap, flick
udárec v obraz slap in the face, žargon smack in the kisser (ali the chops)
močan udárec thwack, thump, clout, whack, slog, ZDA soak, slug; blow; (ure) stroke, beat
ob udárcu ure ob osmih at the stroke of eight, at 8 o'clock sharp
težak udárec a heavy (ali severe) blow
odločilen udárec a decisive blow
uničujoč udárec a destructive blow
udárec v vodo (figurativno) a vain attempt
udárec za udárcem blow upon blow
z enim udárcem at one blow, at one stroke
strahovit udárec a swingeing blow
to je hud udárec zanjo that's a cruel blow for her
dobiti udárce to get a thrashing
dobivati udárec za (figurativno) to suffer reverse after reverse
dobiti smrten udárec to receive a mortal blow
preživeti udárec to survive a blow
zadati komu udárec to deal someone a blow, to strike a blow against someone
ubiti dve muhi z enim udárcem (figurativno) to kill two birds with one stone