Franja

grúpa grupo m

vodja grupe jefe m de grupo
v grupah en (ali por) grupos
tvoriti grupo formar un grupo; agruparse
razdeliti na grupe dividir en grupos

Halbpart: Halbpart machen razdeliti na pol, razpoloviti

half¹ [ha:f, haæf] samostalnik (množina halves)
polovica; polletje
šport polčas; izenačenost (golf)
pravno stranka

one's better half boljša polovica, žena
the larger half večja polovica, večji del
too clever by half prepameten
to cry halves zahtevati enak del
to cut into halves razpoloviti
to do s.th. by halves površno, na pol kaj narediti
not good enough by half še zdaleč ne dovolj dobro
to go halves with s.o. razdeliti si s kom na pol
to go halves in razdeliti kaj na dva enaka dela
in half, in halves razpolovljen

into [íntu] predlog
v (na vprašanje kam?, v kaj?)

to come into fortune podedovati
he came into his inheritance podedoval je
to collect into heap zbrati na kup
to divide into parts razdeliti na dele
to flatter s.o. into s.th. s prilizovanjem koga spraviti do česa
to get into debt zaiti v dolgove
to grow into a man postati mož
the house looks into the garden hiša gleda na vrt
to marry into a rich family priženiti (primožiti) se v bogato hišo
to pitch into s.o. obregati se na koga
to translate into English prevesti v angleščino
to turn into cash vnovčiti
to turn into gold v zlato spremeniti
far into the night pozno v noč

kárta (zemljevid) carte ženski spol géographique

reliefna karta plan moški spol (ali carte) en relief
topografska karta carte topographique
vremenska karta carte météorologique; (dopisnica) carte postale; (razglednica) carte postale illustrée; (vozovnica) billet moški spol, ticket moški spol; (vstopnica) carte d'entrée
živilska karta carte de rationnement (ali d'alimentation); (igralna) carte à jouer
igra s kartami jeu moški spol de cartes
igrati karte jouer aux cartes
imeti dobre karte avoir du jeu (ali un beau jeu)
ne imeti dobrih kart n'avoir pas de jeu
mešati karte battre (ali mêler, mélanger) les cartes
razdeliti karte distribuer les cartes
igrati z odprtimi kartami jouer cartes sur table

kárta² (-e) f

1. carta (da gioco):
igrati (na) karte giocare a carte
izigrati karto giocare una carta
kupiti karto comprare una carta
mešati karte mescolare, fare le carte
metati karte (kvartati) giocare a carte
položiti karte na mizo calare le carte, mettere le carte in tavola
razdeliti karte distribuire le carte
dobre karte carte buone
italijanske, francoske karte carte italiane, francesi
igralna karta carta da gioco
močna karta onore
tarok karte carte dei tarocchi
kup kart mazzo di carte

2. pren. (učinkovito sredstvo za uspeh) carta:
igrati zadnjo karto giocare l'ultima carta
igrati, staviti na napačno karto puntare su una carta perdente
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. odkriti karte mettere le carte in tavola
pren. hišica iz kart castello di carte

kárta¹

(igralna) karta naipe m, carta f
igra s kartami una baraja
igrati karte jugar a las cartas (ali a los naipes)
ne imeti dobrih kart no tener juego
gledati komu v karte mirar las cartas (ali ver el juego) de alg
igrati z odkritimi kartami jugar a cartas vistas
igrati s prikritimi kartami ocultar el juego
mešati karte barajar
odložiti karto descartar una carta
odkriti svoje karte enseñar el juego
vedeževati iz kart echar las cartas
(iz)igrati, vreči zadnjo karto jugar la última carta
razdeliti, dati karte repartir, dar las cartas
staviti vse na eno karto jugarlo todo a una carta, (fig) jugarselo a una sola carta, jugarse el todo por el todo
privzdigniti karte cortar
vzeti karte pri kartanju tomar cartas, robar
trik s kartami truco m de cartas

Kippe³, die, klapa, druščina; Kippe machen razdeliti (na enake deleže)

ključ³ moški spol (-a …)

1. za kodo, šifro ipd.: der Schlüssel, die Aufschlüsselung; k šolski knjigi: der Schlüssel
roman s ključem der Schlüsselroman

2.
razdelilni ključ der Verteilungsschlüssel, der Schlüssel
razdeliti po ključu schlüsseln

kosílo (-a) n colazione, pranzo; desinare:
kuhati, razdeliti, servirati kosilo preparare, distribuire, servire il pranzo
biti brez kosila saltare il pranzo
kosilo imeti v gostilni pranzare in trattoria
prirediti komu kosilo, povabiti koga na kosilo dare un pranzo, invitare a pranzo qcn.
dobro, obilno kosilo pranzo eccellente, abbondante
slavnostno kosilo pranzo solenne, banchetto
delovno kosilo colazione di lavoro
kosilo je na mizi il pranzo è in tavola

kvot|a [ô] ženski spol (-e …) die Quote (napak Fehlerquote, uvozna Importquote)
razdeliti na kvote quotisieren

loči|ti¹ [ó] (-m) ločevati (dati narazen) trennen (beljak od rumenjaka das Ei trennen, zrno od plev die Spreu vom Weizen trennen); (odtrgati) abtrennen, lostrennen, losmachen, [auseinanderreißen] auseinander reißen; (odpeti) abkoppeln; (potegniti narazen) [auseinanderziehen] auseinander ziehen; tehnika ablösen; (razdeliti) teilen, trennen; meso od kosti: (das Fleisch) ausbeinen

main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

1.

à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

2.

mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

3.

arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

4.

s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika

med prep.

1. tra, fra:
pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe

2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini

3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
šteti med najboljše essere tra i migliori
(z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
(za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
(za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
stiki med državami contatti fra stati

4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
med drugim je povedal tra l'altro raccontò
pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
med nama (rečeno) detto fra noi
igre med dvema ognjema palla esclusa
pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
stati med vrati stare sulla soglia
pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
med nama inter nos
med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
obdobje med vojnama periodo interbellico
anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale

mèd (predlog) (mèd dvema) between, pesniško betwixt; (med mnogimi) among, amongst, amid(st); (časovno) during

mèd učno uro during the lesson
biti mèd dvema alternativama to be between two alternatives
nobene podobnosti ni mèd njima there is no likeness between them, they bear no likeness to each other
to naj ostane mèd nama this must remain a secret between us
mèd nama rečeno between you and me, between ourselves, humoristično between you, me and the gatepost
lebdeti mèd nebom in zemljo to hover between heaven and earth
zaprt med štirimi stenami shut up within four walls
oče je razdelil svoje imetje mèd otroke the father shared his property among his children
mèd štirimi očmi in private, tête-à-tête
je razlika mèd njim in menoj there is a difference between him and me
ni ga več mèd nami he is no more amongst us
razdeliti si vsoto mèd seboj! divide the sum among you!, pogovorno split the lot between you!
ženijo, poročajo se mèd seboj they intermarry

melon [mélən] samostalnik
botanika melona

water melon lubenica
sugar melon dinja
ameriško, sleng to cut a melon razdeliti dobiček

metà f

1. polovica:
la prima metà del secolo prva polovica stoletja
una buona metà dobra polovica
ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico

2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
a metà napol, na pol
dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
per metà po sredini; pren. delno:
tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
è vero solo per metà samo deloma, napol je res

moitié [mwatje] féminin polovica; familier boljša polovica (= žena, soproga); adverbe pol, na pol

à moitié na pol
à moitié chemin na pol pota
à moitié plein na pol poln
à moitié prix za polovično ceno
de moitié za polovico
par moitié polovično, v dveh enakih delih
moitié-moitié ne dobro ne slabo
moitié chair, moitié poisson ne krop ne voda
être de moitié dans quelque chose (commerce) biti polovično udeležen pri čem
être pour moitié dans quelque chose biti v veliki meri odgovoren za kaj
partager, couper par la moitié razdeliti, razrezati na dva enaka dela
il faut en rabattre la moitié de moitié (figuré) od tega moramo polovico črtati, to je zelo pretirano
être trompé d'outre moitié du juste prix plačati več kot dvojno ceno za kaj
(familier) faisons moitié-moitié! razdelimo si na dva enaka dela!

niansira|ti (-m) abtönen; (razdeliti na stopnje) abstufen

obdobj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. (perioda) die Periode, -periode (hladno Kälteperiode, lepega vremena Schönwetterperiode, slabega vremena Schlechtwetterperiode, sušno Dürreperiode, toplo Wärmeperiode, vročine Hitzeperiode, investicijsko Investitionsperiode, mandatno Funktionsperiode, Mandatsperiode, mandatno zakonodajnega organa Legislaturperiode, poslovno Geschäftsperiode, proračunsko Haushaltsperiode); (obdobj ustvarjanja) die Schaffensperiode, die Periode (modro die Blaue Periode)

2. (doba) die -zeit (deževno Regenzeit, latensko La-Tène-Zeit, pionirsko Pionierzeit, povojno Nachkriegszeit, prehodno Übergangszeit, sušno Trockenzeit, toplo Warmzeit, vegetacijsko Vegetationszeit)

3. (razdobje) der Zeitraum (za obdavčitev Veranlagungszeitraum, plansko Planzeitraum)
najmanjše časovno obdobje der kürzeste Zeitraum, die kürzeste Zeitspanne

4. (časovni odsek) der Zeitabschnitt, življenjsko: Lebensabschnitt
volilno obdobje der Wahlabschnitt

5. (razvojno obdobje, faza) das Alter, die Phase, die Altersphase (dolžinske rasti Streckphase, rasti Wachstumsphase, starostno Lebensalter, trme Trotzalter)

6. (vek, doba) die Ära (Konstantinovo Konstantinische Ära, geografija kozmično kosmische Ära), das Zeitalter (zemeljsko Erdzeitalter, odkritij Entdeckungszeitalter)
|
razdeliti na obdobja periodisieren