Franja

Zadetki iskanja

  • agnostik samostalnik
    (privrženec agnosticizma) ▸ agnosztikus
  • allegado soseden; sprijateljen, prijatelj(ski); v sorodu, soroden; podoben; pripadajoč kaki stranki

    allegado m sorodnik; zaupnik; pristaš, privrženec; služabnik
  • anarhist samostalnik
    1. (o izgredih ali kršenju pravil) ▸ anarchista
    Med drugim je češka policija spraznila vlak s petsto anarhisti na avstrijskem mejnem prehodu. ▸ A cseh rendőrség többek között egy osztrák határátkelőnél kiürített egy 500 anarchistát szállító szerelvényt.
    Večina osebja španskega veleposlaništva je po kratki invaziji grških anarhistov zapustila stavbo. ▸ A spanyol nagykövetség személyzetének nagy része a görög anarchisták rövid megszállását követően elhagyta az épületet.
    Nato pa je prišlo do izgredov, ko so zamaskirani anarhisti v središču mesta državno palačo začeli obmetavati z molotovkami. ▸ Aztán zavargások törtek ki, amikor maszkot viselő anarchisták Molotov-koktélokkal kezdték dobálni a város központjában lévő állami palotát.

    2. (privrženec anarhizma) ▸ anarchista
    Sem slikarski samouk in anarhist, ki ne sledi umetniškim modnim smernicam. ▸ Autodidakta festő és anarchista vagyok, aki nem követi a művészeti divatirányzatokat.
  • Anaxarchus -ī, m (Ἀνάξαρχος) Anaksarh, sloveči filozof iz Abdere, Metrodorov in Hilov učenec, Demokritov privrženec, spremljal je Aleksandra Vel. na vojnih pohodih: Ci., O., Val. Max.
  • anhängen*1 oklepati se (koga, česa), držati se (koga, česa), (belasten) obremenjevati, bremeniti; einem Glauben anhängen biti privrženec kakega prepričanja ipd.
  • antinacist samostalnik
    (privrženec antinacizma) ▸ antináci, náciellenes
  • antisemit samostalnik
    (privrženec antisemitizma) ▸ antiszemita
    Sopomenke: protisemit
  • antropozof samostalnik
    filozofija (privrženec antropozofije) ▸ antropozófus
  • apasionado strasten, zaljubljen, zelo vdan; bolan

    apasionado por zavzet za
    ser apasionado al arte strastno ljubiti umetnost
    apasionado m ljubitelj; privrženec
  • arijanec samostalnik
    religija (privrženec arijanizma) ▸ ariánus
  • Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

    1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

    2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

    3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

    4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

    5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

    6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

    7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

    8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

    9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

    10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
    a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
    b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.
  • Blossius 3 Blosij(ev), ime rim. rodu. Poseb. C. Blossius Gaj Blosij iz Kum, stoik in privrženec Tiberija Grakha: Ci., Val. Max. Drugi Blosiji so prebivali v Kapui: Ci., L.
  • budizem samostalnik
    (vera in filozofija) ▸ buddhizmus
    utemeljitelj budizma ▸ buddhizmus megalapítója
    nauk budizma ▸ buddhizmus tana
    širjenje budizma ▸ buddhizmus terjedése, buddhizmus térhódítása
    filozofija budizma ▸ buddhizmus filozófiája
    privrženec budizma ▸ buddhizmus követője
    tradicija budizma ▸ buddhizmus hagyománya
    kitajski budizem ▸ kínai buddhizmus
    japonski budizem ▸ japán buddhizmus
    Povezane iztočnice: lamaistični budizem, mahajana budizem, mahajanski budizem, tantrični budizem, teravada budizem, teravadski budizem, tibetanski budizem, zen budizem
  • Caelius 3 Celij(ev)

    I. ime rim. plebejskega rodu z rodbinama Kaldov in Rufov. Poseb.

    1. L. Caelius Antipater Lucij Celij Antipater, sloviti analist (v 7 knjigah z naslovom Annales je opisal drugo punsko vojno), govornik in pravoznanec v času Grakhov, poglavitni Livijev vir za Hanibalovo vojno: Ci., L., Val. Max.

    2. C. Cael. Caldus Gaj Celij Kald; po zaslugi svoje delavnosti in zgovornosti se je povzpel do najvišjih častnih služb; kot tr. pl. je l. 107 sprožil zakon, po katerem naj bi se na sodiščih pismeno glasovalo tudi pri postopkih o veleizdaji; konz. l. 94: Ci.

    3. M. Cael. Rufus Mark Celij Ruf, roj. l. 82, državnik in govornik, ki se je po volji Cicerona in Marka Krasa izobraževal v znanostih in umetnostih, zlasti pa v govorništvu. Bil je zvest prijatelj Ciceronu, ki ga je l. 56 zagovarjal v govoru pro Caelio; pozneje je bil kot tr. pl. Cezarjev privrženec. Usmrtili so ga l. 48 v Turijih: Ci., C. idr.

    — II. Caelius Aurelianus Celij Avrelijan, rim. zdravnik v 5. st. po Kr. iz Sike (Sicca) v Numidiji; napisal je Acutarum passionum libri III in Chronicarum passionum libri V; poleg teh spisov so ohranjeni še večji fragmenti drugih del. — Od tod adj. Caeliānus 3 Celijev: Caelianum illud Ci. ep. tisti Celijev izrek, Caelianae orationes (govori Marka Celija Rufa) T.; subst. Caeliāna -ōrum, n Celijevi (= Lucija Celija Antipatra) spisi: Ci. ep.
  • Caesennius 3 Cezenij(ev), ime etr., pozneje rim. rodu. Poseb.

    1. Caes. Lentō Cezenij Lenton, Cezarjev privrženec: Ci.

    2. C. Caes. Paetus Gaj Cezenij Pet, poveljnik pod Neronom, Vologez ga je l. 61 po Kr. premagal pri Tigranocerti: T.
  • clasicista klasicističen

    clasicista m klasicist, privrženec klasicizma
  • colour1 ameriško color [kʌ́lə] samostalnik
    barva, odtenek; barva kože, pigment; kolorit; rdečica; videz
    figurativno pretveza, maska
    množina zastava; ton, prizvok

    to be in colours imeti na sebi pisano obleko
    colour bar rasna segregacija; diskriminacija
    to change colour prebledeti, zardeti
    to come off with flying colours zmagati na vsej črti
    to come out of one's true colour pokazati svoj pravi značaj
    to desert the colours dezertirati
    to feel (ali be) off colour slabo se počutiti
    to fly false colours varati pod krinko poštenosti
    fast colour obstojna barva
    fugitive colour nestalna barva
    to give colour to s.th. poživiti, opravičiti kaj; dati videz resničnosti
    to join the colours iti služit vojake
    high colour rdeča polt
    to hoist the colours izobesiti zastavo
    to lay on the colours too thickly pretiravati
    to lend colour to s.th. poživiti kaj
    colour line črta, ki strogo deli belce od črncev
    to lose colour prebledeti
    to nail one's colours to the mast neomajno vztrajati pri svoji odločitvi
    to paint in bright colours biti optimist
    to put a false colour on napačno razložiti
    to see the colour of s.o.'s money dobiti od koga denar
    to see things in their true colour videti stvari v pravi luči
    to stick to one's colours držati se svojih načel, ravnati po svojih načelih
    to strike (ali lower) one's colours vdati, ukloniti se
    to take one's colour from s.o. posnemati koga
    to serve with the colours služiti v vojski
    under colour of s.th. pod krinko česa
    to wear s.o.'s colours biti privrženec koga
    to sail under false colours pretvarjati se, biti licemerec
    man (woman) of colour človek, ki ni belec
  • confédéré, e [kɔ̃federe] adjectif zvezni

    les États masculin pluriel confédérés zvezne države; masculin, histoire privrženec ameriške konfederacije
  • conquérir* [kɔ̃kerir] verbe transitif osvojiti, izbojevati; podvreči; pridobiti si; dobiti vpliv (quelqu'un na koga)

    se conquérir pridobiti si z bojem
    conquérir les cœurs pridobiti si, osvojiti srca
    je suis conquis à cette doctrine sem privrženec te doktrine
  • cūriō1 -ōnis, m (cūria I, 1.)

    1. kurion (prim. cūria I, 1.) kurijski načelnik, kurijski svečenik (ki me je bil na roko flamen curialis pomožni svečenik): curiones dicti a curia Varr., curio maximus L., P. F. (gl. cūria I, 1.).

    2. oklicevalec, glasnik: epigrammata curione non egent Mart. — Kot nom. propr. Cūriō -ōnis, m Kurion, priimek Skribonijevega rodu (gl. Scrībōnius 3); poseb. C. Scribonius Curio Gaj Skribonij Kurion, znamenit govornik, velik zapravljivec in ljubitelj razkošja, sprva republikanec, potem zvest Cezarjev privrženec, tribunus plebis l. 49, padel v Afriki v boju zoper numidskega kralja Jubo: Ci., Plin., Suet. Od tod adj. Cūriōniānus 3 Kurionov: equites Auct. b. Afr.