Franja

congestionare

A) v. tr. (pres. congestiono)

1. med. povzročiti kongestijo

2. pren. zagozditi; zaustaviti:
congestionare il traffico zaustaviti, zagozditi promet

B) v. rifl. (pres. mi congestiono)

1. med. imeti kongestijo

2. zagozditi se, zamašiti se

congestionner [kɔ̃žɛstjɔne] verbe transitif, médecine povzročiti kongestijo (naval krvi) (quelque chose v čem); figuré zatrpati, zamašiti

avoir le visage congestionné, être congestionné biti zaripel, rdeč v obraz
congestionner une rue, une route, le centre de la ville zatrpati ulico, cesto, mestni center

constipar medicina zapreti, povzročiti zapeko

constiparse prehladiti se, dobiti zapeko

constiper [-pe] verbe transitif, médecine povzročiti zapeko (quelqu'un komu), zapeči koga

contaminate [kəntǽmineit] prehodni glagol
umazati, onesnažiti, oskruniti
figurativno okužiti; povzročiti radioaktivnost

contracturer [-ktüre] verbe transitif povzročiti krč (mišic); zožiti steber proti vrhu

convulsionar povzročiti trzaje ali krče; razburkati

convulsionner [-sjɔne] verbe transitif, médecine povzročiti krče (quelqu'un komu)

coûter [kute] verbe intransitif veljati, stati; verbe transitif povzročiti izdatke, trud (quelqu'un komu); ne biti lahko (quelqu'un za koga), stati premagovanja

combien cela coûte-t-il? koliko stane to?
coûter cher, bon biti drag, stati mnogo denarja
coûter peu biti cenen
ne rien coûter nič ne stati, biti zastonj
coûter les yeux de la tête (familier) biti zelo drag
il m'en coûte de ne pas pouvoir vous aider mučno mi je, da vam ne morem pomagati
cela lui coûte to mu je mučno, neprijetno
coûte que coûte naj stane, kar hoče; za vsako ceno
rien ne lui coûte njemu gre vse lahko, ne ustraši se nobenega truda, nobenih stroškov
(familier) ça coûtera ce que ça coûtera cena ni važna
il vous en coûtera la vie to vas bo stalo življenje
cette imprudence a failli lui coûter la vie ta neprevidnost ga je skoraj stala življenje
il n'y a que le premier pas qui coûte vsak začetek je težak

cramp² [kræmp] prehodni glagol & neprehodni glagol
povzročiti ali imeti krče

crēmentō -āre (crēmentum) rast povzročiti, rasti da(ja)ti, v pass. narasti, razraščati se, (z)rasti: Eccl., Fulg.

crevasser [krəvase] verbe transitif narediti, povzročiti razpokline, razpoke

se crevasser postati razpokan, razpokati
le froid crevasse le sol od mraza je zemlja razpokana
le mur, le sol se crevasse zid, zemlja razpoka
avoir les lèvres, les mains crevassées imeti razpokane ustnice, roke

crick² [krik] prehodni glagol
povzročiti krče

to crick one's neck vrat si izpahniti

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

dēfīgō -ere -fīxī -fīxum

1. zabi(ja)ti, zatolči, zariniti (zarivati), vsaditi (vsajati), vtakniti (vtikati), zapičiti (zapikovati): crucem in foro, in comitiis, in rostris Ci., tigna, trabes C., ad (ob) … tectum tragulas C., sub aqua defixae sudes C., defigunt tellure (po drugih telluri) hastas V., stant terrā defixae hastae L., defixis pilis stant L., d. duas virgas … in terram Varr., aliquem in terram colaphis Pl., decurionem … ad equum Auct. b. Afr., cuneos inter saxa Cu.; pesn. z dat.: penitus terrae (v zemljo) defigitur arbos V.; occ.
a) (kako orožje) zabosti, kam poriniti, kam zasaditi: sicam in consulis corpore d. Ci., verutum in balteo C., cultrum in corde L.; s samim abl.: alicui gladium superne iugulo L., ensem iugulo alicuius O., vertice nudo spicula O.; pren.: ingenuo culpam defigere ludo Pers., morsus in aurem Plin.
b) (kako kirurško orodje) zasaditi, vstaviti: cucurbitulas sine ferro, cucurbitulas in inguinibus Cels.

2. pren.
a) (oči, obraz, misli idr.) upreti (upirati) v kaj, obrniti (obračati) na kaj: defixis oculis H. s strmim pogledom, defixit oculos T. strmo je gledala predse. Kje? oziroma kam? d. in vultu regis oculos Cu., omnes vigilias, curas, cogitationes in rei publicae salute Ci., in eo (na to) mentem orationemque Ci., animo et oculis in terra defixis Val. Max., totus animus in hac una contemplatione defixus est Plin. iun.; defixa obtutu ora V.; in alicuius possessiones … oculos d. Ci., stare oculis in terram defixis Q., illi … in terram ora defixerunt Cu., quousque humi defixa tua mens erit? Ci.; pesn. z dat.: Libyae defixit lumina regnis V.; enalaga: in cogitatione defixum esse Ci. v globoke misli zatopljen biti, ves zamišljen biti, Aeneas maesto defixus lumina vultu ingreditur V. z žalostnim obrazom strmo predse gledajoč.
b) (tako rekoč) na mesto pribiti, pritrditi, prikovati; od tod α) s stvarnim obj. = kaj ukoreniniti, v pass. ukoreniniti se, ukoreninjen biti, (trdno) držati se česa: virtus est una altissimis radicibus defixa Ci., non vaganti oratione, sed defixa in una re publica Ci., tantum a vobis petimus, ut salutem temporum praesentium … in hoc uno iudicio … esse … defixam putetis Ci.; occ. (v srce) vtisniti, (v glavo) vbiti, (v glavo) vtepsti: ea sententia, quam populi sermo in animis vestris … defixerat Ci., his … locis in mente et cogitatione defixis Ci., quam (urbanam audaciam) ille praesens in mentibus vestris oculisque defixit Ci. β) z osebnim obj. koga nepremičnega narediti = povzročiti, da kdo strmeč obstoji (kakor v zemljo vkopan stoji, ostrmi): stupor omnes defixit L. vsi so osupli ostrmeli, defixerat pavor cum admiratione Gallos L. od strahu in občudovanja so Galci ostrmeli, novissimae res et extremo metu corpora defixere aciem (vojsko) in his vestigiis T. so zadržala; pogosto pt. pf. dēfīxus 3 (od strmenja, strahu, čudenja) kakor v zemljo vkopan, odrevenel, osupel, otrpel, trd: Galli … pavore defixi primum stetere L., cum silentio defixi stetissent L. otrpli molče, dum stupet obtutuque defixus haeret in uno V., defixus vacua in ora Pr., cum (eum) defixum videret Sen. ph., per silentium defixus, miles quasi ob metum defixus T., sedeo defixus, ceteri defixi et attoniti Plin. iun., stetere diu mutua admiratione defixi Fl.
c) obr. kaj trdno določiti, razglasiti (označiti) za nespremenljivo: quae augur iniusta, nefasta, vitiosa, dira defixerit, irrita infectaque sunto Formula vetus ap. Ci.
č) čarodejsko trdno začarati, zakleti (zaklinjati): sagave Poeniceā defixit nomina cerā et medium tenuis in iecur egit acus? O. (pri čaranju so namreč podobo ali ime v vosku prebadali z iglo), regis Iolciacis animum d. votis Ps.-V. (Ciris), caput dira imprecatione Sen. ph., defigi diris precationibus Plin., devotus defixusque Ap. h.

dépiler [-le] verbe transitif odstraniti dlako (les peaux s kož); povzročiti izpad(anje) las; minéralogie, mines podreti podboje

déranger [derɑ̃že] verbe transitif motiti; v nered spraviti; figuré zavesti na stranska pota; povzročiti motnje (quelque chose na čem); pokvariti (želodec); o-, razmajati; (familier)

être dérangé imeti drisko
se déranger priti v nered, zapustiti svoje mesto, svoje delo; vieilli iti na stranska pota; pustiti se motiti, narediti prostor (komu, za koga)
déranger une personne motiti koga pri delu ali pri počitku
déranger les projets de quelqu'un komu načrte prekrižati
le temps est dérangé vreme se je pokvarilo
il a le cerveau, l'esprit un peu dérangé on je malo duševno zmeden
ce repas lui a dérangé l'estomac ta obed mu je pokvaril želodec
ne vous dérangez pas! ne pustite se motiti! ne dajajte si truda!
excusez-moi de vous déranger, si je vous dérange oprostite mi, da, če vas nadlegujem, motim

désaccorder [dezakɔrde] verbe transitif, musique razglasiti (un piano klavir); povzročiti nesoglasje, disharmonijo; prinesti needinost (quelque chose v kaj); vieilli zasejati razdor, spreti

cette question a désaccordé les deux familles to vprašanje je sprlo obe družini

déséquilibrer [-libre] verbe transitif spraviti iz ravnotežja; povzročiti neuravnovešenost (quelqu'un komu)

detonate [détouneit, dí:touneit]

1. neprehodni glagol
močno počiti, razpočiti se, eksplodirati

2. prehodni glagol
povzročiti eksplozijo, v zrak pognati