Franja

Pictonēs -um, m (= Pictāvī) Píktoni, galsko pleme v Akvitaniji: C., Lucan. — Od tod adj. Pictonicus 3 píktonski: Aus.

Pīrūstae -ārum, m (Πειροῦσται) Pirústi (Pejrústi), ilirsko roparsko pleme: C., L.; tudi Pērūstae -ārum, m Perústi: Vell.

Plestīnī -ōrum, m Plestíni, pleme v Umbriji: Plin.

Pleumoxiī -ōrum, m Plevmóksijci, pleme v Belgijski Galiji: C.

podjarmljen pridevnik
1. (biti pod oblastjo koga) ▸ leigázottNjegova vojska je pokončana, ljudstvo pa podjarmljeno. ▸ A seregét kivégezték, a népét pedig leigázták.
Nacistično uničevalno taborišče Auschwitz je bilo največje v podjarmljeni Evropi. ▸ Az auschwitzi náci megsemmisítőtábor a legnagyobbak közé tartozott a leigázott Európában.

2. (o podrejenosti) ▸ leigázott
Preveč zaslužka je v podjarmljenih, izkoriščanih in prestrašenih ljudeh. ▸ Túl sok hasznot lehet húzni a leigázott, kizsákmányolt és rettegő emberekből.
Med različnimi oblikami sedanjega suženjstva je papež v poslanici omenil podjarmljene delavce in delavke, mladoletne, migrante, osebe, ki so prisiljene v prostitucijo itd. ▸ A pápa üzenete a rabszolgaság ma is létező különböző formái között említi a leigázott munkásokat, a kiskorúakat, a migránsokat, a prostitúcióra kényszerítetteket stb.

Poediculi -ōrum, m (Ποιδίκουλοι) Pedíkuli, južnoitalsko pleme: Iust., Plin.

Praetūtiī -ōrum, m Pretúcijci (Pretútijci), italsko pleme na južnem Picenskem. Od tod adj.

1. Praetūtius 3 pretúcijski (pretútijski): vina Plin., pubes Sil.

2. Praetūtiānus 3 pretúcijski (pretútijski): ager L., Plin. pretucijsko (pretutijsko) ozemlje okrog Hatrije.

Priantae -ārum, m Priánti, pleme v Trakiji: Plin.

primer|en [é] (-na, -no)

1. geeignet (für), tauglich; (pravi) richtig

2. (primerjen) -gerecht (času zeitgerecht, otrokom kindgerecht, trgu marktgerecht, za računalniško obdelavo computergerecht, za strel [schußgerecht] schussgerecht, za šolo - besedilo, knjiga schulgerecht), -gemäß (času zeitgemäß, otrokom kindgemäß, stanu standesgemäß)

3. kritika, spoštovanje, ugovor: angebracht, angemessen; spoštovanje, cenjenje: gebührend, geziemend

4. hrana: zuträglich, bekömmlich; prehrana: richtig

5. za kako rabo: -fähig (za patentiranje patentfähig, za tisk druckfähig, kot književna snov literaturfähig, za boljšo družbo salonfähig, za družbo gesellschaftsfähig, za na dvor hoffähig, za impregnacijo impregnationsfähig, za izkoriščanje rudarstvo ausbeutungsfähig, za izvoz exportfähig, za koalicijo koalitionsfähig, za predelavo rudarstvo hüttenfähig, za skladiščenje lagerfähig)

6. (zrel) -reif (za proizvodnjo produktionsreif, za serijsko proizvodnjo serienreif, za objavo publikationsreif)

7. (usposobljen) -tüchtig (za plovbo seetuchtig), -tauglich (za tropsko podnebje tropentauglich, za pleme zuchttauglich)

8. (ustrezen) -bar (za bivanje bewohnbar, za plovbo - voda schiffbar, za skladiščenje lagerbar, za splavarjenje flößbar)

9. (ugoden) -freundlich (za otroke kinderfreundlich, za družine familienfreundlich, za mačke katzenfreundlich, za kožo hautfreundlich)

10.
primeren za filtriranje filterfein
primeren za kopanje voda: badewarm
primeren za mladino film, predstava: jugendfrei
|
na primeren način in geeigneter Weise
biti primeren (spodobiti se) sich schicken, sich gebühren, (biti uporaben) sich eignen, za funkcijo, delo: das Zeug haben zu, (biti v redu) passen
ne biti primerna družba kein Umgang sein (für)
ob primerni priložnosti bei passender Gelegenheit

primernost [é] ženski spol (-i …)

1. die Eignung, die Tauglichkeit; die Richtigkeit

2. (primerjenost) die -gerechtigkeit (času Zeitgerechtigkeit, otrokom Kindgerechtigkeit, trgu Marktgerechtigkeit, za šolo - besedila, knjige Schulgerechtigkeit); die -gemäßheit (času Zeitgemäßheit, otrokom Kindgemäßheit, stanu Standesgemäßheit)

3. kritike, spoštovanja, ugovora: die Angemessenheit

4. hrane: die Zuträglichkeit, Bekömmlichkeit; prehrane: die Richtigkeit

5. za kako rabo: die -fähigkeit (za patentiranje Patentfähigkeit, za tisk Druckfähigkeit, kot književna snov Literaturfähigkeit, za družbo Gesellschaftsfähigkeit, za izkoriščanje rudarstvo Ausbeutungsfähigkeit, za izvoz Exportfähigkeit, za koalicijo Koalitionsfähigkeit, za predelavo rudarstvo Hüttenfähigkeit, za skladiščenje Lagerfähigkeit)

6. (zrelost) die -reife (za proizvodnjo Produktionsreife, za serijsko proizvodnjo Serienreife, za objavo Publikationsreife)

7. (uporabnost) die -tüchtigkeit (za plovbo Seetuchtigkeit), die -tauglichkeit (za tropsko podnebje Tropentauglichkeit, za pleme Zuchttauglichkeit)

8. (ustreznost) die -barkeit (za bivanje Bewohnbarkeit, za plovbo - voda Schiffbarkeit, za skladiščenje Lagerbarkeit, za splavarjenje Flößbarkeit)

9. (ugodnost) die -freundlichkeit (za otroke Kinderfreundlichkeit, za družine Familienfreundlichkeit, za mačke Katzenfreundlichkeit, za kožo Hautfreundlichkeit)

10. za delo, funkcijo: die Befähigung
dokazati (svojo) primernost za delo, funkcijo: den Befähigungsnachweis erbringen
preizkus primernosti die Eignungsprüfung

pritlíkavec enano m ; pigmeo m (tudi fig) ; gnomo m ; liliputense m

pleme, ljudstvo pritlikavcev raza f, pueblo m de enanos (ali de pigmeos)

prōlēs -is, f (iz *pro-olēs; prim. sub-olēs, ind-olēs, ad-olēsco, alō)

1. potomec, otrok, dete, zarojenec, naraščaj: Sen. tr., Val. Fl. idr., proles illa futurorum hominum Ci., postuma V., Bacchi Tib. Priap, gemella O. dvojčka, Apollinea O. Eskulap, Latoia O. = Apolon in Diana, altera Saturni proles (= Iuno) V., laudantur simili prole puerperae H.

2. kolekt. rod, zarod, naraščaj, potomstvo, potomci: Lucr., Ph. idr., Ausonia L., argentea, Mavortia O., dii, Romulae genti date remque prolemque H., praeclara Brutorum atque Aemiliorum proles S. fr., Tuscorum Plin., Teucrorum proles Iuv., prolem propagando procudere Lucr. zaroditi (zaploditi) otroke; metaf. (o živalih): boum V. pasma, escā replere prolem suam Ph., aliam ex alia generando suffice prolem V. pleme, immensi maris proles V.; o rastl.: proles olivae V. sad, jagoda, privignae proles Col. poet.

3. occ. mladina, mlado moštvo, podmladek: equitum peditumque Ci., Arcadiae V.

4. meton. modo: Arn.

Quadī -ōrum, m (Κουάδοι) Kvádi, germansko pleme na današnjem Moravskem: Amm., Eutr., iuxta Hermunduros Naristi ac deinde Marcomani et Quadi agunt T.

Querquētulānus (querquētulānus) 3 (*querquētulum = demin. h querquētum) kverkvétulski, hrastov(in)ski, dobov(in)ski: Querquetulanus mons T. Kverkvetulski grič (hrib) v Rimu (staro ime griča Celij, Caelius mons), Querquetulanum sacellum Varr. malo svetišče na Kverkvetulskem griču (hribu), Querquetulana porta Plin., porta Querquētulāna Fest. Kverkvetulska vrata (staro ime za vrata, pozneje imenovana porta Caelimontana), Querquetulanae virae (= virgines) Fest. hrastove device = nimfe, vladarke kake hrastovine (hrástovja). — Subst. Querquētulānī -ōrum, m Kverkvetuláni, Kverkvétulci = „Hrastovci“, „Dobnikarji“, pleme v Laciju: Plin. — Soobl. Querquētulārius 3 kverkvetulárijski, kverkvétulski, hrastov(in)ski, dobov(in)ski: intra portam, quae ab eo dicta sit Querquetularia Fest.

Ramnēs -ium, m (beseda neugotovljenega izvora, najverjetneje etr.) ali subst. adj. Ramnēnsēs -ium, m Rámni (Rámnijci, Ramnénzi), ena od treh najstarejših tribus, na katere je bil razdeljen rimski narod pod Romulovo vladavino: Ramnes (latinsko pleme), Tities (sabinsko pleme), Luceres (tuskijsko oz. etruščansko). Po teh plemenih se imenujejo tri centurije (centuriae) konjenikov (vitezov), ki jih je ustanovil Romul: Ramnenses (Ramnijci, Ramnenzi) Titienses (Titijci, Titienzi), Luceres (Luceri oz. Lukeri). Obl. Ramnēs se nav. uporablja za tribus: Varr., Pr., O., Fest.; le redko za centurijo, npr. L. 1, 36, 2. Obl. Ramnenses se redko uporablja za tribus: Varr.; nav. za centurijo: Ci., L., Aur. Od tod pesn. celsi Ramnes H. = iuniores ponosni vitezi, gosposka mladež (gizdalini; izobraženo, za glasovanje sposobno občinstvo). — Kasnejša soobl. Ramnētēs -um, m: Serv.

Opomba: Nom. sg. Rhamnēs: Prisc.; gen. Rhamnetis in Rhamnis: Prisc.; gen. pl. Rhamnensium: Ci. (De re publica 2, 36).

Rauricī (Rauracī) -ōrum, m Rávriki (Rávraki), keltsko pleme ob južnem bregu Rena do Basla, mejaši Helvetijcev: C.; pozneje Rauracī. Od tod

1. subst. Rauricum (Rauracum) -ī, n Rávrik, glavno mesto Ravrikov: Plin.; tudi Augusta Rauricōrum (Avgusta Ravrikov, Ravriška Avgusta), pozneje imenovano Rauracum (Amm.); zdaj Augst pri Baslu.

2. adj. Rauricus (Rauracus) 3 rávriški: Raurica colonia (= Rauricum) Plin., Rauraci montes Amm.

Rēdonēs (Rhēdonēs) -um, m Rédoni, galsko pleme v Lugdunski Galiji v okolici sedanjega mesta Rennes na Bretonskem: C.

Reudīgnī -ōrum, m Revdígni, svebsko pleme, ki je živelo ob desnem bregu Spodnje Labe na današnjem Meklenburškem in Južnem Holštajnskem: T.

Rugiī -ōrum, m Rúgij(c)i, germansko pleme, ki je sprva živelo v delti Visle, nato pa je poselilo ozemlje ob Baltiku med Odro in Vislo, in sicer področje zahodne Prusije in Pomorjanskega: T. — Soobl. Rugī: Amm.

rumèn yellow; (polt) sallow

svetlo rumèn light yellow
rumèni bor botanika yellow pine
rumèni lokvanj yellow water-lily
rumèna knjiga politika yellow book
rumèna nevarnost (figurativno) yellow peril
rumèna pega medicina yellow spot
rumèna rasa, rumèno pleme yellow race
rumèno zelen yellow-green
rumèno pobarvati to paint yellow, to yellow
postati rumèn to become (ali to get, to turn) yellow, to yellow