Franja

zákon

1. (postava, zaveza) law; act (of parliament); tehnika principle

pisani zákon statute
božji zákon divine law
Grimmov zákon gramatika Grimm's law
duh zákona the spirit of the law
po angleškem zákonu under English law
na temelju zákona by virtue of a law, under a law
zbirka zákonov digest (of laws)
zákon ponudbe in povpraševanja the law of supply and demand
zákoni perspektive the laws pl of perspective
kršilec zákona lawbreaker, transgressor, offender
kršitev zákona transgression (ali violation) of a law, offence, ZDA offense
oseba zunaj zákona outlaw
oseba, ki se pokorava zákonu law-abiding person
tolmačenje zákona interpretation of the law, law interpretation
luknja v zákonu loophole in the law
zaščiten z zákonom protected by law
novi (stari) zákon religija New (Old) Testament
z zákonom pooblaščen organ statutorily empowered authority
izdati zákon to pass (ali to promulgate) a law
izvrševati zákone to administer the law
odobriti zákon to ratify (ali to approve) a law
obiti zákon to circumvent (ali to evade) to get round the law
kršiti zákon to infringe (ali to violate, to transgress, to contravene) a law
pasti, priti pod zákon to come under a law
postati zákon to become law, to pass into law
postaviti koga izven zákona to outlaw someone
zákon je prevladal the law prevailed
sprejeti zákon parlament to pass a bill
izboljšati, spremeniti zákon to amend a law
razveljaviti, ukiniti zákon to abrogate (ali to repeal) a law
zákon velja the law is in force, the law is valid (ali binding)
zákon bo stopil v veljavo dne 1. januarja the law will come into force (ali will come into effect) on the 1st of January
temeljiti na zákonu to be based on statutory authority
urejati z zákonom to regulate by statute and constitution
uvajati z zákonom to introduce by statute
uveljaviti zákon to enforce a law, to put a law into force

2. (zakonska zveza) marriage, matrimony, wedlock

civilni zákon civil marriage
divji zákon cohabitation, concubinage
ločitev zákona divorce
nesrečen zákon an ill-assorted couple
poskusni zákon ZDA companionate marriage
njun zákon je bil srečen their marriage was a happy one
zákon je bil ločen the marriage was dissolved
ima sina iz prvega zákona she has a son by her first marriage
živela sta v srečnem zákonu they lived in connubial bliss
živeti v divjem zákonu (figurativno) to cohabit, to live together (as man and wife)

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

ἄ-γαμος 2 neoženjen, neomožen, samec; γάμος ἀ. nesrečen zakon.

ἄ-γονος 2 (γονή) 1. nerojen. 2. brez otrok, nerodoviten; τόκος nesrečen porod.

ἄ-ζηλος 2 1. brez zavisti, nezaviden. 2. nezavidan; pren. nesrečen, grozen, strašen; θέα dovoljen.

ἄθλῐος (ᾱ), 3 (ἆθλος), ep. ion. ἀέθλιος težaven, nesrečen, nadležen.

αἰνό-μορος 2 ep. zelo nesrečen; nesrečnik.

αἰνός 3 (αἴνυμαι) ep. ion. poet. strašen, strahovit, grozen, silen, poguben, nesrečen. – adv. αἰνῶς in αἰνά grozno, strašno, zelo; αἰνὰ τεκοῦσα (na nesrečo rodivši) nesrečna mati.

ἄ-λαστος 2 [Et. ἀ priv + λαθέσθαι] ep. poet. 1. kar se ne da pozabiti ali preboleti; nepozaben, neznosen, zelo neprijeten (ἄχος, κακά), ἄλαστον ὀδύρομαι neprestano (neutolažno) tarnam; πένθος globoka žalost. 2. nesrečen, proklet, zaklet, brezbožen, ἀνήρ.

ἀ-μέγαρτος 2 (μεγαίρω) ep. poet. 1. ki ne zavida, brez zavisti, radodaren. 2. ki ni vreden zavisti, nesrečen, poguben, nezaželen, hudoben.

ἄ-(μ)μορος 2 (μόρος) ep. poet. nedeležen τινός, oropan česa, nesrečen.

ἄ-μοιρος 2 (μοῖρα) 1. nedeležen, brez deleža, brez česa ὕβρεως. 2. siromašen, nesrečen.

ἄν-ολβος 2 poet. ἀν-όλβιος 2 ion. 1. nesrečen, beden, ἦμαρ dan nesreče, ὦμοι ἐμῶν ἄνολβα βουλευμάτων o nesrečnih posledic mojih sklepov! 2. nepremišljen, zaslepljen.

ἄν-ορμος 2 poet. brez luke, brez pristanišča, nesrečen.

ἄ-ποτμος 2 ep. poet. nesrečen, beden.

ἀπο-τυγχάνω ne zadenem, zgrešim, ne dobim, nesrečen sem, izgubim τινός.

ἀπο-φράς, άδος (φράζω), ἡμέρα prepovedan, nesrečen dan (katerega se ni smelo soditi itd. gl. lat. dies nefastus).

ἀριστερός, ep. gen. ἀριστερόφιν 1. levi, ὅπλα branilno orožje; ἡ ἀριστερά levica (χείρ); ἐπ' ἀριστερά = ἐν ἀριστερᾷ na levo, τὸ ἀριστερόν(sc. κέρας) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. okoren, neokreten, nespameten, φρενόθεν ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας zašel si na levo, na stran (s prave poti).

ἀτάομαι pass. (ἄτη) poet. trpim škodo, sem nesrečen.

ἄτη (ᾱ) ἡ [Et. iz ἀϝά-τᾱ, kor. awa, poškodovati, gl. ἀάω] 1. nesreča, kazen, poguba, nezgoda; o ljudeh: pogubonosen, nesrečen. 2. zaslepljenost, omama, omotica, zmotnjava. 3. greh, krivda, zločin. 4. pooseb. Ἄτη boginja nesreče.