Franja

ālea -ae, f

1. kocka: iacta alea est (znameniti Cezarjev izrek, ko se je po dolgem obotavljanju odločil prekoračiti Rubikon) Suet., iudice fortunā cadat alea Petr.

2. met. kockanje, potem sploh igra na (slepo) srečo, slepa igra (lex Titia et Publicia et Cornelia je prepovedovala vsako tako igranje razen meseca decembra ob saturnalijah): aleā ludere Ci., H. idr. (šele poklas. aleam ludere Suet., Iuv., Dig.) kocke metati, kockati, in aleā ludere aliquid Dig. kockati za kaj, scriptae, quibus aleă luditur, artes O., si luditur aleă pernox Iuv., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aleae ludendae causā Icti., id, quod in alea lusum est Icti. kar se je pri slepi igri (pri igri na srečo) izgubilo, quod in alea perdiderat Ci., in lustris, popinis, alea, vino tempus consumere Ci., qui pecuniam... aleā absumpsit Sen. ph., de alea condemnatus ali lege, quae de alea est, condemnatus Ci. obsojen kot igralec na srečo, quantum aleā quaesierit Plin. je dobil, aleam exercere T. vneto kocke metati, aleae indulgere, aleā se oblectare, prosperiore alea uti Suet., lusus aleae Suet.

3. pren. drzen (nevaren) poskus ali dejanje, drzno početje, pogum, nevarnost, negotovost izida, slepa sreča, naključje, slučaj: Varr. idr., periculosae plenum opus aleae H., alea quaedam inest hostiis deligendis Ci., in dubiam imperii servitiique aleam ire L. poskusiti negotovo igro za..., alea tanti casūs, filios in aleam eius casūs non committere L., alea belli L., fati Lucan., aleam subire Col., aleam adire Sen. ph., M. Tullius extra omnem ingenii aleam positus Plin. o čigar duhovitosti ni niti najmanj podvomiti, ancipitis machinae subire aleam Ap., (quasi) aleam emere Icti. na (slepo) srečo kupiti kaj.

argent [aržɑ̃] masculin srebro; denar; srebrna barva

d'argent srebrn (tudi figuré)
pièce féminin d'argent srebrnik
argent en caisse blagajniška gotovina
argent blanc srebrn denar
vif argent živo srebro
argent (au) comptant gotovina
argent immobilisé dobro naložen denar
argent monnayé, sonnant kovani denar
argent de poche žepnina
argent vierge čisto srebro
marché masculin d'argent denarni trg
rareté féminin d'argent pomanjkanje denarja
somme féminin d'argent denarna vsota
homme masculin d'argent sebičen človek
je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
il en a pour son argent lahko je zadovoljen s tem, prišel je na svoj račun
l'argent n'a pas d'odeur vseeno je, odkod prihaja denar
déposer son argent en banque deponirati, vložiti svoj denar v banki
il en fut pour son argent bil je ob svoj denar
je suis à court d'argent sem v denarni stiski
l'argent est rare za denar je trda
l'argent lui fond dans la main denar se mu (kar) stopi v roki, mu gre hitro iz rok
il fait argent de tout on vse spravi v denar
gagner de l'argent (za)služiti denar
jeter l'argent par les fenêtres denar metati skoz okno
manger de l'argent izgubiti denar (pri kaki stvari)
manquer d'argent biti v stiski za denar
payer en argent comptant plačati (takoj) v gotovini
payer en argent frais plačati v bankovcih (ne v obveznicah)
placer de l'argent à long terme naložiti denar dolgoročno
prélever de l'argent dvigniti denar
prendre quelque chose pour argent comptant naivno, slepo kaj verjeti
prêter de l'argent posoditi denar, dati posojilo
toucher de l'argent dobiti, prejeti denar
vous ne verrez pas la couleur de son argent on vam ne bo plačal
nous en voulons pour notre argent hočemo priti na svoj račun
le temps c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

auris -is, f (nam. *ausis; prim. gr. οὖς dor. ὦς, lat. auscultō, sor. tudi audiō)

1. uho: auribus si parum audies Ca., aures, cum sonum percipere debeant, in altis corporum partibus collocatae sunt Ci., aures superbae L., aures aselli O. ali asininae Hyg., auris ima Plin. uhvica, nunc primum aures tuae hoc crimen accipiunt? Ci., auribus accipere aliquid Pl., Ter., Ci., N. (za)slišati kaj, accipere aliquid benignis auribus Pl. ali secundis auribus L. ali propitiis auribus Sen. rh. ali aequis (parum aequis) auribus T., Plin. iun. rad kaj slišati (poslušati), pronis auribus accipi T. radovoljno uslišan biti, naspr. accipere aliquid sinistris auribus L. ali adversis auribus L., Ps.-Q. nerad kaj slišati (poslušati), aequis auribus audire Cu., non secundis auribus audiri L., auribus avidissimis excipere laudes alicuius Plin. iun. željno poslušati hvale, ki se dajejo komu, arrigere aures Ter., aures erigere Ci., adhibere aures aliquo Pl. ali ad aliquid Lucr. ušesa naravnati na kaj, studium atque aures adhibere Ci. nuditi... dovzetno uho, admovere aurem Ci. uho nastaviti, zvesto poslušati, mentes suas, non solum aures ad vocem alicuius admovere Ci., servire auribus alicuius C. ali dare aliquid auribus alicuius Trebonius in Ci. ep. govoriti po volji komu, dicere alicui aliquid in aurem Ci. ap. Macr., H. na uho = potihoma, in aurem utamvis otiose dormire Ter. ali in dexteram aurem dormire Plin. iun. na obeh ušesih (na desnem ušesu) spati = brezbrižno spati, frustra surdas aures fatigare Cu. gluhim ušesom pripovedovati = „bob ob steno metati“, ferunt aures hominum illa, quae iucunda et grata, laudari Ci. ušesa so dovzetna za hvalo tega, kar je ljubeznivo in prijetno, implere aures alicuius L., Cu. ogluševati koga (toda gl. pod 2. a), muliebris vox mihi ad aures venit Pl. glas... mi je prišel na uho, pervenit aliquid ad aures alicuius N., O. komu pride kaj na uho, kdo kaj izve, praebere aures alicui rei L., O. = aurem praestare alicui Mart. = aures dare alicui Enn. ap. Non., Ci. ep., Sen. tr., Val. Fl. ali aures dedere alicui Ci. prisluhniti komu ali čemu, aures respuunt aliquid Ci. ušesa nočejo česa slišati, auribus respuere aliquem Ci. = surdas reddere aures alicui Ter. ogluševati koga, strepunt aures clamoribus L. v ušesih doni vikanje, aurem (alicuius) vellere V., H. ali pervellere Val. Max., Sen. ph. za uho potegniti koga (da bi ga česa spomnil).

2. met.
a) večinoma v pl. ušesa = (po)sluh, po sluhu umerjena sodba, okus: aures elegantes Ci., tritae aures (vajeno uho) hominum nostrorum Ci., Atticorum aures teretes et religiosae Ci., aures tam inhumanae tamque agrestes Ci., vulgi aures praeparare Cu. sodbo, ingenium... temporis eius auribus accommodatum T. okusu, durae auris homines, arbitrio consilioque auris uti Gell., aures alicuius implere Ci., T. povsem zadovoljiti okus koga, in Maeci descendere iudicis auris H., (o pesmih) priti pred uho ocenjevalca Mecija = podvreči se njegovi sodbi.
b) poslušalec: cum tibi sol tepidus plures admoverit aures H.

3. pren. odgrinjača pri plugu: binae aures, duplici aptantur dentalia dorso V.

bȁba ž
1. baba, starka, stara ženica: u povorci sami starci, a oko njih djeca, žene i -e
2. babica, stara mati: rođak po -i
3. tašča
4. šalj. žena, soproga
5. dojilja: tebe je baba dojila
6. ekspr. baba, ženska
7. ekspr. strahopetec, mevža, šleva
8. dati -u za nevjestu komu kaj podtakniti; zadušna baba človek preveč dobrega srca; muška baba star samec; vrag mu -i naj gre k vragu; za čije -e zdravlje zakaj, komu na ljubo; trla baba lan da joj prođe dan ukvarjati se s čim brezsmiselnim, nekoristnim; što je -i milo, to se -i snilo; prevesti -u metati žabico

báciti bâcīm, báci, bácih, bâcī
I.
1. vreči, zagnati, zalučati: baciti kamen preko potoka, na zemlju; baciti pogled na što; baciti sidro; baciti što u staro gvožđe; baciti bombu; bombarderi su bacili tepih na grad; baciti što na đubre; baciti vatru izzvati nezadovoljstvo; baciti glavu u torbu izpostaviti se nevarnosti; baciti kome klipove pod noge metati komu polena pod noge; baciti karte; baciti ključ zavreti, voda je bacila ključ; baciti kocku; bolesnik je bacio krv; baciti krivicu na koga zvaliti krivdo na koga; baciti koga na ulicu; baciti prašinu u oči; baciti u vazduh razstreliti; baciti rukavicu kome vreči komu rokavico, izzvati koga na dvoboj; baciti u koš, u staro gvožđe
2. zapraviti: baciti pare na što, uzalud
3. zabrusiti: baciti u lice, u oči
4. položiti: baciti u postelju
5. priliti: baciti ulje na vatru
6. vznemiriti: baciti crva u glavu
7. začarati: baciti čini, čari
II. baciti se
1. vreči se: baciti se pred koga, na koga, na zemlju
2. napasti: baciti se na koga
3. lotiti se: baciti se na posao, na knjigu

barrer [bare] verbe transitif zapreti (cesto), zapahniti (vrata), zajeziti (reko), barirati (ček), prečrtati (besedo); marine krmariti

se barrer (populaire) izginiti, popihati jo
barrer le passage, la route à quelqu'un, barrer quelqu'un komu pot zapreti, polena mu pod noge metati
barrer une ligne prečrtati vrstico
il s'est barré à toutes jambes popihal jo je, kot so ga noge nesle

bastone m

1. palica:
bastone nodoso grčava palica, gorjača
bastone da passeggio sprehajalna palica
bastone animato votla palica s skrito konico
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
usare il bastone e la carota uporabljati palico in korenček; malo zlepa, malo zgrda
essere il bastone della vecchiaia biti opora v starosti

2. znak dostojanstva, avtoritete:
bastone di maresciallo maršalska palica
bastone vescovile škofovska palica
avere il bastone del comando pren. poveljevati, voditi

bâton [bɑtɔ̃] masculin palica, gorjača; kol, drog; figuré opora; pluriel navpične, debele črte

à bâtons rompus s prekinitvami, tu pa tam
bâton d'aveugle palica za slepce
bâton blanc de l'agent de police bela policajeva palica
bâton à savon milo za britje
bâton du chef d'orchestre taktirka
bâton de craie kos krede
bâton de maréchal de France maršalska palica
bâton de magicien čarovna palica
bâton de pèlerin romarska palica
bâton de vieillesse (figuré) oseba, ki je opora staremu človeku
bâton de rouge (à lèvres) rdečilo za ustnice
coup masculin de bâton udarec s palico
avoir son bâton de maréchal doseči cilj svoje ambicije
s'appuyer sur un bâton opirati se na palico
marcher avec un bâton hoditi s palico
mener une vie de bâton de chaise (figuré) živeti, imeti zelo neredno, razburkano, razuzdano življenje
mettre des bâtons dans les roues de quelqu'un komu polena pod noge metati, delati težave, zapreke komu
parler à bâtons rompus ne moči nehati s svojim pripovedovanjem, vedno kaj novega dodajati svoji pripovedi; preskakovati v pripovedovanju z enega predmeta na drugega, govoriti nepovezano

beséda palabra f ; vocablo m ; (izraz) expresión f , término m ; (obljuba) promesa f

beseda za obljubo palabra por palabra
dvoumna beseda palabra de doble sentido; equívoco m
ustrezna beseda palabra apropiada
zastarela beseda arcaísmo m
visoko zveneče besede palabras altisonantes
častna beseda! palabra de honor!
z malo besedami en pocas palabras
z eno besedo en una palabra, en resumen
z drugimi besedami con otras palabras
z besedami (= čisto izpisano) en letras
v besedi in sliki con texto e ilustraciones
brez besed (= brez teksta) sin leyenda
dovolj besedi! ¡basta (ya) de palabras!
nobene besede več! ¡ni una palabra más!
biti mož besede ser hombre de palabra
ta je moja zadnja beseda es mi última palabra
to so samo besede! palabras y nada más!
to so prazne besede son palabras vanas
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
dati svojo besedo dar (ali empeñar) su palabra
držati (svojo) besedo cumplir su palabra
ne držati besede, prelomití (svojo) besedo faltar a su palabra
imeti besedo (parlament) tener la palabra
glavno besedo imeti fam fig alzar el gallo
imeti zadnjo besedo decir la última palabra, decidir una cuestión, acabar teniendo razón
izgubljati besede (metati bob ob steno) gastar palabras
nobene besede ne reči no decir ni palabra
odvzeti (podeliti, dati) besedo (parlament) retirar (conceder) la palabra
ostati pri svoji besedi mantener su promesa, no tener más que una palabra
požirati besede comerse las palabras
prijeti za besedo tomar (ali coger) por la palabra
pasti komu v besedo cortar la palabra a alg, interrumpir a alg
prositi, javiti se za besedo (parlament) pedir la palabra
ne priti do besede no llegar a hablar
ne pustiti do besede no dejar hablar
potolči koga z njegovimi lastnimi besedami redarguir a alg, volver contra alg sus propias palabras
ne da bi rekel besedo sin decir palabra, fam sin decir ni pío
spregovoriti resno besedo s kom decir a alg cuatro palabras
tehtati svoje besede pesar sus palabras
vzeti nazaj svojo besedo (obljubo) retirar su promesa
vzeti besedo iz ust komu quitar la palabra de la boca a alg
ubogati na besedo obedecet ciegamente; fam obedecer sin rechistar
verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
zastaviti dobro besedo za koga interceder en favor de alg
beseda izrečena ne vrne se nobena palabsa y piedra suelta no tienen vuelta

bigler [bigle] verbe intransitif škiliti; verbe transitif pogledati

bigler sur les femmes (figuré) škiliti, oči metati za ženskami
bigle un peu cette voiture! poglej malo ta avto!

biser moški spol (-a …)

1. die Perle (gojeni Zuchtperle, naravni Naturperle)
z biserom … Perlen-
tvorba biserov die Perlbildung
iskalec/iskalka biserov der Perlenfischer / die Perlenfischerin
biser izgubi sijaj die Perle erblindet

2. vino: der Perlwein

3. figurativno die Perle, zbirke ipd.: das Glanzstück (tudi ironično)
|
gojiti bisere Perlen züchten
iskati bisere Perlen fischen, nach Perlen tauchen
metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen

bíser pearl (tudi figurativno); figurativno jewel; (steklen) bead

jamski bíser cave pearl
okrašen z bíseri pearly
lov na bísere pearl fishery
lovec na bísere pearl diver, pearl fisher
nizanje bíserov threading pearls
niz bíserov string of pearls
umeten bíser imitation pearl
iskati bísere to pearl, to fish for pearls
tvoriti bísere to produce cultured pearls
metati bísere svinjam (figurativno) to cast pearls before swine
ona je bíser figurativno she's a gem, she's a pearl
to je metanje bíserov svinjam (figurativno) it's caviare to the general

bíser (-a) m

1. perla:
ogrlica iz biserov vezzo, collana di perle
stekleni biseri perline
bibl. metati bisere svinjam buttare perle ai porci

2. pren. perla:
biseri rose le perle della rugiada

3. ekspr. perla, gemma:
dekle je pravi biser la ragazza è una vera perla
biseri literature le gemme della letteratura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. boraksov biser perla al borace
obrt. ohridski biseri perle di Ocrida

bíser perla f

pristen biser perla fina
gojen, umeten biser erla de cultivo
lov, lovec na bisere pesca f, pescador m de perlas
metati bisere svinjam (fig) echar matgaritas a puercos

blanket¹ [blǽŋkit] samostalnik
odeja; prevleka; zgornja plast

to get between the blankets iti v posteljo
wet blanket kvarilec zabave; črnogled, sitnež; figurativno mrzla prha
to put a wet blanket on s.o., to throw a wet blanket over s.o. zmanjšati komu vnemo, gorečnost (kot mrzla prha)
born on the wrong side of the blanket nezakonski otrok
to toss in a blanket metati kvišku z napete odeje

bòb fève ženski spol

bob ob steno metati faire des efforts inutiles, perdre son temps, prêcher dans le désert, parler à des (ali aux) sourds (ali pour rien)
to je bob ob steno c'est peine perdue, c'est inutile, en vain

bòb haba f

metati bob ob steno (fig) hacer esfuerzos inútiles
to je bob ob steno (fig) son esfuerzos baldíos

bodegón moški spol javna kuhinja; (vinska) pivnica, krčma; tihožitje

echar el bodegón por la ventana metati denar skoz okno; hudo se razjeziti

bomba bombe ženski spol

atomska bomba bombe atomique
dimna bomba bombe fumigène
svetlobna bomba bombe lumineuse (ali éclairante)
vodikova bomba bombe à hydrogène, bombe H
zažigalna bomba bombe incendiaire
metalec bomb lance-bombes
metati bombe lâcher (ali lancer, larguer) des bombes

bómba (-e) f

1. voj. bomba:
metati bombe lanciare bombe
bombardirati z zažigalnimi bombami bombardare con bombe incendiarie
dimna, plinska, solzilna, rušilna bomba bomba fumogena, asfissiante, lacrimogena, dirompente
ročna bomba bomba a mano
bomba Molotov bomba Molotov
globinska bomba bomba di profondità
atomska, hidrogenska bomba bomba atomica, all'idrogeno
tempirana bomba bomba a orologeria

2. teh. (jeklenka) bombola

3. pren. notizia bomba

4. šport. (silovit strel v vrata) bolide
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
geol. vulkanska bomba bomba vulcanica
med. kobaltova bomba bomba al cobalto