Franja

truly [trú:li]
adv resnično, v resnici, zares; odkrito (rečeno), iskreno, vdano, zvesto; naravno; točno, pravilno

I am truly sorry zares mi je žal
yours truly (na koncu pisma) vaš vdani, z odličnim spoštovanjem
yours truly šaljivo moja malenkost
as it has been truly stated kot je bilo pravilno ugotovljeno

vicio moški spol pregreha, napaka, razvada, razvajenost

de (ali por) vicio iz (gole) razvade
contraer un vicio privzeti slabo navado
hablar de vicio blebetati, kvasiti
llorar de vicio brez povoda jokati
quejarse de vicio pritoževati se za vsako malenkost
quitar un vicio (a) koga odvaditi razvade
tiene el vicio del vino je pivec iz navade, rad ga pije

vzbuhávati (-am) | vzbúhniti (-em) imperf., perf.

1. divampare:
požar je vzbuhnil divampò un incendio

2. manifestarsi d'un tratto, con violenza; prorompere

3. scoppiare, esplodere (con suono sordo, cupo):
za vsako malenkost vzbuhne per ogni nonnulla gli salta la mosca al naso, perde le staffe
vzbuhniti v krohot scoppiare a ridere, scoppiare in una risata

vznemíriti (-im) | vznemírjati (-am)

A) perf., imperf.

1. allarmare, angustiare, impensierire, inquietare, turbare; eccitare; disturbare:
novica je vznemirila prebivalstvo la notizia allarmò la popolazione
koga vznemirjati za prazen nič disturbare una persona per un nonnulla
vznemiriti komu vest turbare la coscienza di qcn.
spolno vznemiriti eccitare sessualmente

2. allarmare, inquietare; spaventare:
preleti sovražnih letal so vznemirili mesto la cittadinanza era allarmata per i voli di ricognizione dell'aviazione nemica

3. agitare, sconvolgere, rompere:
strel je vznemiril tišino uno sparo ruppe il silenzio
veter vznemirja veje il vento agita i rami

B) vznemíriti se (-im se) | vznemírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. inquietarsi, turbarsi; spaventarsi; eccitarsi:
vznemirjati se za vsako malenkost turbarsi per ogni nonnulla
spolno vznemiriti se eccitarsi sessualmente

wenig malo (ljudi, stvari), nekaj (ljudi, stvari); wenige Ausnahmen usw: redki; weniger manj; ein klein wenig malce; so wenig wie möglich čim manj; je weniger čim manj; nicht wenig nemalo; nichts weniger als ... niti najmanj (ni); mehr oder weniger več ali manj; das wenige/das wenigste malenkost; die wenigsten prav redki; mit wenigen Worten v nekaj besedah; wenige Worte machen malo govoriti; weniger werden kopneti, izginjati, izgubljati se; weniger wäre mehr z manj bi se več doseglo; viele sind berufen, aber wenige sind auserwählt mnogo je poklicanih, toda malo je izvoljenih

whatnot [wɔ́tnɔt] samostalnik
etažera; stvar

whatnots množina vse mogoče (stvari); malenkost, stvarca
a few whatnots par malenkosti

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zadírati se (-am se) perf. refl.

1. alzare la voce; urlare

2. rimbrottare:
za vsako malenkost se zadira name per ogni nonnulla mi rimbrotta

znosen pridevnik
(še sprejemljiv) ▸ elviselhető, tűrhetőSkoraj vse okoli sebe doživljam kot komaj znosen pritisk, vsaka malenkost mi pobere velike količine energije. ▸ Magam körül majdnem mindent alig elviselhető nyomásként élek meg, minden apróság hatalmas mennyiségű energiámat emészti fel.

καπνός, ὁ [Et. iz κϝαπνός, quep-nó-s, lat. vapor (iz cvapor), slov. kipeti, (strslov. kypeti), kor. qwēp] 1. dim, para, hlap. 2. pren. malovredna stvar, malenkost, ropotija; κάπνου σκιά = οὐδέν.

μῑκρός 3, ion. in at. σμικρός [Et. poleg σμικρός, lat. mica, drobtina, stvn. smā-hi, majhen; smāhen = nem. Schmach. schmähen. – comp. μείων, μικρότερος, sup. μικρότατος] 1. mal, majhen, kratek δέμας, λίθος. 2. neznaten, malovreden, malenkosten, brez pomena ἁμαρτηθέντα. 3. nizek, ubog, slab. 4. mlad. – τὸ μικρόν malenkost, neznatna stvar, majhen del, kratek čas, malo časa, majhno imetje. – μειόνων ἄρχω vladam nad manjšim številom, μεῖον ἔχω imam manj ko drugi, zaostajam, izgubim bitko, premagajo me. – adv. a) μικρόν, μικρά [comp. μειόνως] nekoliko, nekaj, majhno, malo (časa), ἐξέφυγε komaj; σμικρ' ἄττα nekaj malega; ἐν σμικρῷ ποιῶ τι malo se brigam za kaj; b) μικροῦ domala, skoraj, malodane; c) κατὰ μικρόν v majhne kosce, polagoma; μειόνως ἔχω premalo trpim; d) μετὰ μικρόν črez malo časa NT.

μικρότης, ητος, ἡ (σμικρότης) malost, malo število, drobnost, malenkost, neznatnost.

ὀλιγότης, ητος, ἡ (ὀλίγος) majhno število, malenkost.

οὐδενία, ἡ ničevost, ničemurnost, nepomembnost, malenkost, neznatnost.

σκιά, ἡ, ion. σκιή [Et. iz σκιjᾱ, kor. sk'i, slov. sen-ca, sijati, siniti, nem. scheinen (got. skeinan)] 1. senca, tema. 2. sence, breztelesne podobe umrlih, duše umrlih. 3. pren. videz, ničevnost: praznota, malenkost.

остановка f (za)ustavitev; postaja; zastoj; postanek; prekinitev;
о. за миленьким: нет денег (šalj.) manjka samo malenkost; denarja ni;
за вами только о. samo na vas še čakamo

пара f par, dvojica;
пара перчаток par rokavic;
пара платья moška obleka;
счастливая пара srečna dvojica;
найти жену под пару себе najti primerno ženo;
ехать на паре peljati se s parom konj;
парами po parih;
построить в пары postaviti v vrsto dva po dva;
это пара пустяков to je malenkost

плёвый malovreden, neznaten, ničev;
п. человек nepomemben človek;
это плёвое дело to je malenkost

чепуховый neumen, nesmiseln; lahek;
чепуховое дело malenkost