Franja

prō-mereō -ēre -uī in prō-mereor -ērī -itus sum

I. trans.

1. zaslužiti, prislužiti si, narediti (delati) se vrednega česa; (v negativnem pomenu) tudi zapasti čemu, izkupiti kaj, skupiti jo (jih), navleči si kaj, zadolžiti (zadolževati) se, nakopa(va)ti si kaj: Pl., Ter. idr., suo beneficio promeruit se ut ames Ci.; pass.: non vel sola generis claritate promeritum? Plin. iun. mar nima do tega pravice že po … ?, promerui poenam O., quid mali sum promeritus? Pl., postquam malum (kazen) promeritum est (pass.) Pl.

2. pridobi(va)ti si, doseči (dosegati): voluntatem omnium Suet., opiniones hominum Lact., ad promerendum actioni favorem Q. —

II. intr. (klas. nav. dep.) pridobi(va)ti si zasluge, biti zaslužen za koga, za kaj: bene promerens Pl., bene promeritus O., ego te numquam negabo promeritum V., ut promeritus es de me Pl., promeritus bene (pridobi(va)ti si veliko zaslug) de multis Ci., unum habent in nostrum ordinem promerendi locum (priložnost, priliko) Ci.; poklas. z acc.: Eccl. idr., principem Plin. iun., socios Suet., religiosis ministeriis numen Ap. — Od tod subst. pt. pf. prōmeritum -ī, n zasluga: bene promerita Lucr. dobre zasluge, dobra dejanja, deae munus promeritumque patet O., vestra in nos universa promerita Ci.; occ. krivda: ex suo promerito Auct. b. Afr., male promerita Pl. slaba dejanja.

prònija ž (gr. prónoia) zgod. v srednjeveški Srbiji zemlja, ki jo je vladar dajal v užitek zaslužnim plemičem ali cerkvi brez lastninske pravice in pravice svobodnega razpolaganja

prō-siliō (star. prōsuliō) -īre -uī, redkeje -īvī ali -iī (salīre)

1. naprej ali ven ali iz (z) česa skočiti (skakati), poskočiti (poskakovati), vskočiti, vreči se, planiti, zapoditi se, zagnati se, pognati se, (z)drveti, šiniti (šinjati), štrkniti (štrkati): Ter., O., Sen. rh., Sen. tr. idr., repente Ci., cerebrosus prosilit unus H.; z abl.: Sil., Stat., Lucan., Val. Fl. idr., finibus suis V. iz svojih pregraj; s praep.: Pl. fr., Suet., Hyg. idr., ab sede suā L., ex lecto Cu., de vertice capitis O., de navi Iust.; metaf. (o stvareh): Cat., Plin., Mel., Lact. idr., flumen, sanguis, scintilla prosilit O., prae laetitiā lacrumae prosuliunt mihi Pl. ali iussae prosiliunt lacrimae Mart. solze se uderejo (udirajo), (se u)lijejo, stellae prosilientes Sen. ph. frutices in altitudinem prosiliunt Col. poganjajo v višino, herba prosiluerit Col. je zrasla, quod prosilit villae Plin. iun. se izteguje, moli, se razteza, sega, vaga prosiliet frenis natura remotis H. bo stopila iz ojnic, bo stopila izven svojih meja, bo skočila preko svojih meja.

2. planiti, (po)hiteti, hitro steči, hitro oditi, udreti jo kam: in contionem L., in proelium Iust., in publicum Petr., ad flumen Suet.; (o ognjenih nebesnih prikaznih): sive per ordinem subeunt sive causis subitis mota prosiliunt Sen. ph. hitijo proč, se hitro odmikajo proč; metaf. hitro se lotiti (lotevati) česa, hitro se začeti ukvarjati s čim, hitro začeti (začenjati) kaj, hitro preiti (prehajati) na kaj, k čemu: ad certamen Sen. ph., ad accusationem Icti., ad munus Cod. I., ad arma dicenda H. začeti opevati vojna dejanja, prosilui amicum castigatum (sup.) Pl. hitro ((ta)koj) sem začel prijatelja oštevati.

Opomba: Fut. I. prosilibo: prosilibo fortasse, tamquam sequor classici vocantis instinctum Q. (Decl.).

protège-dents [-dɑ̃] masculin, invariable zaščitna naprava za zobe, ki jo vzamejo boksarji v usta pri boksanju

pȑporuška ž prporuška, pesem, ki jo pojo prporuše

push off

1. prehodni glagol
ekonomija odriniti (blago), prodati za vsako ceno

2. neprehodni glagol
navtika odriniti (from)
pogovorno pobrati jo, zgubiti se
sleng pričeti se (predstava)

push off! zgubi se! začni! (pripoved)

que¹ [kə] pronom (4. sklon) katerega, katero, katere; ki ga, ki jo, ki jih; kar

la robe que je me suis fait faire obleka, ki sem si jo dala delati
les livres qu'il dit avoir lus knjige, za katere pravi, da jih je bral
écoute ce que je te dis poslušaj, kar ti rečem
le livre que voici tale knjiga
la personne prudente qu'esf mon oncle ... previden, kot je moj stric ...

quinconce [kɛ̃kɔ̃s] masculin razvrstitev (v obliki križa), kot jo imamo pri petih pikah na kocki

arbres en quinconce vkriž razvrščena drevesa

rabat [raba] masculin

1. široka kravata iz belega, črnega ali modrega blaga, ki se stavi vrh prsi in ki jo nosijo visoki upravni uradniki, odvetniki, univerzitetni profesorji in duhovniki v svečani obleki

2. zavih pri žepu

3. lov z gonjači, gonja

rabonear z repom mahati; šolo »špricati«; ameriška španščina žival za rep zgrabiti, da bi jo ukrotili

re-ceptō -āre -āvī -ātum (frequ. k recipere)

1. hitro vzeti (jemati) nazaj
a) trans. močno potegniti (potegovati, potezati) nazaj: hastam receptat V.
b) refl. se receptare hitro jo popihati, hitro jo potegniti (nazaj), hitro zbežati, hitro jo pobrisati, hitro se umakniti: recipere se in tectum Ter.; pesn. metaf. (o neživih subj.): Saturni sese quo stella receptet V. se obrne nazaj, qua multā litus se valle receptat Pers. koder se obala umika (nazaj) v številne zalivčke.

2. nazaj spreje(ma)ti, zopet (spet) spreje(ma)ti: quod missum est ex aetheris oris Lucr., corpus (sc. convalescens) paulatim redit in sensus animamque receptat Lucr., placido natura receptat cuncta sinu Lucan.

3. pogosto, večkrat, ponovno vzeti (jemati) spreje(ma)ti k sebi, da(ja)ti zavetje, (po)nuditi zavetje: filium ad se Ter., mercatores L., eodem subsidio obaerati adversum creditores receptabantur T.

réchapper [rešape] verbe intransitif (srečno) uteči, prestati, srečno jo odnesti

j'ai réchappé à cette crise srečno sem prestal to krizo
nous avons réchappé de cette guerre, de cette maladie srečno smo prestali vojno, to bolezen
personne n'en a réchappé nihče se ni rešil, ni ostal živ (pri življenju) pri tem

recognizance [rikɔ́gnizəns] samostalnik
pravno pismena obveza; priznanje dolga; priznanica, obveznica, jamstvo, jamčevina; kavcija (vsota), ki jo plača tisti, ki se ne drži obveznosti

to enter into recognizance sodnijsko se obvezati

recrement [rékrimənt] samostalnik
odpadek (tudi figurativno)
žlindra, troska
fiziologija izločina krvi, ki jo kri ponovno absorbira

reference¹ [réfrəns] samostalnik
napotitev, napotek (to k, v, na)
odnos, zveza (to z)
sklicevanje; ozir (to do, na)
figurativno namigovanje, aluzija, merjenje na, spominjanje na; pristojnost; prepustitev (višji instanci); referenca, priporočilo, spričevalo; priporočitelj, porok; oseba, ki jo lahko vprašamo o sposobnostih kake osebe; povpraševanje, konzultiranje; zapisek, vir; sporočilo (as to gledé, o, kar se tiče)
tiskarski znak, ki napoti na opombo, na stran itd.

in (with) reference to (him) kar se tiče (njega)
in reference to this gledé na to, v tem pogledu
outside my reference zunaj moje pristojnosti
without reference to (age) ne gledé na (starost)
to ask for a reference prositi za referenco
to have reference to nanašati se na, biti v zvezi z, tikati se (koga, česa)
to have no reference to ne se tikati, ne se nanašati na
to give many references dati mnoge napotke
to make reference to dotakniti se (česa), mimogredé omeniti
to make reference to a dictionary zateči se k slovarju, pogledati, poiskati v slovarju, sklicevati se na slovar
the minister is his reference za podatke o sebi se sklicuje na ministra
he spends his money without reference to the future on trati svoj denar, ne da bi mislil na prihodnost
success has little reference to merit uspeh ima malo posla z zaslugo
his sudden departure has no reference to our quarrel njegov nenadni odhod nima nobene zveze z najinim prepirom
try to find my references skušaj najti moje zapiske (o tem)

re-fugiō -ere -fūgī -fugitūrus (re in fugere)

I. intr.

1. (nazaj) (z)bežati, ubežati, uiti (uhajati), uteči (utekati), pobegniti, odnesti jo (glavo, pete), umakniti (umikati) se, izmakniti (izmikati) se: hostes velocissime refugiebant C., acie C. iz bitke, ex caede in castra Hirt., Syracusas Ci., domum Suet., in portum C., ad suos C., ex castris in montem C., in domum atque in tecta L., quadrupes nota intra tecta refugit V.; pesn.: mille fugit refugitque vias V. leta tja in nazaj; metaf.: refugere a consiliis Ci. odstopiti, ab orationis turpidine Ci., timido sanguen refugit Enn., sol medio orbe refugit V. izgine (se skrije) na pol; occ. odmakniti (odmikati) se, umakniti (umikati) se: Col., Mel. idr., visa refugit humus O. se izgublja, refugit a litore templum V., mox zothecula refugit quasi in cubiculum idem atque aliud Plin. iun., quo pridie (sc. mare) refugisset Cu.

2. pribežati, zateči (zatekati) se, uteči (utekati) h komu, kam, (po)iskati pri kom, kje zavetje: L., Stat. idr., ad legatos Ci., ad carminis tranquillitatem tamquam ad portum Petr., ad naturale bonum Auct. b. Alx. —

II. trans.

1. bežati pred kom, od česa: H., Suet., Lucan. idr., id refugisti Ci., refugere instantes Auct. b. Afr., attollentem iras (sc. anguem) V.; pren. uiti (uhajati): memoriam alicuius Col.

2. metaf. bati (plašiti, strašiti) se, (iz)ogibati se koga, česa, umikati se komu, čemu: Sen. ph., Q. idr., foeda ministeria V., viriles contactus, omnem Venerem O., iudicem Ci., a dicendo Ci. ne moči odločiti se, srce komu ne dati, da bi povedal, possum multa referre, ni refugis V.; z inf.: Iust., Sil., Lact. idr., nec te transire refugi O., Lesboum tendere barbiton H.; pesn.: populus vicina iurgia refugit H. (obmejni) topol (meton. = sadilec obmejnega topola) se izogiba prepiru s sosedi.

réjouissance [režwisɑ̃s] féminin radost, veselje; veselo slavje; vieilli kost, ki jo mesar doda mesu, odtehtanemu za kupca

réjouissances pluriel publiques ljudsko slavje, zabava

ressortissant, e [-tisɑ̃, t] adjectif pristojen; spadajoč v pristojnost; masculin, féminin oseba, ki biva v inozemstvu ter jo ščitijo diplomatski ali konzularni zastopniki njene države; podanik, pripadnik (neke države)

rèvān -ána m (t.) turška nosilnica, ki so jo nosili štirje možje ali dva konja: u prozorje on podiže Zlatu, ne u revan već na konja vrana

ricksha(w) [ríkšə, ríkšɔ:] samostalnik
rikša, lahka dvokolnica v vzhodni južni Aziji, ki jo vozi kuli