Franja

mnênje opinión f ; parecer m ; idea f

javno mnenje la opinón pública
vnaprejšnje mnenje prejuicio m, idea f preconcebida
po mojem mnenju a mi parecer, en mi opinión
kaj je Vaše mnenje? ¿cuál es su opinión?
mnenja sem, da ... opino que...
nisem Vašega mnenja no soy de (ali no comparto) su opinión; no soy de su parecer
mnenja so dejena hay división de opiniones
samó on je takega mnenja sólo él opina así
biti nasprotnega mnenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
imeti dobro (slabo) mnenje o tener buena (mala) opinión de
izraziti svoje mnenje dar (ali decir ali expresar ali exponer) su opinión
odkrito komu povedati svoje mnenje fam decirle cuatro verdades a alg
potegniti se za svoje mnenje tener el valor de sustentar su opinión
spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión (ali de parecer)
imeti visoko mnenje o tener un alto concepto de
ustvariti si mnenje formarse una opinión
biti istega mnenja s kom ser de la misma opinión que alg, estar conforme (ali de acuerdo) con alg
mnenje deliti s kom compartir la opinión de alg
biti drugačnega mnenja ser de otra opinión

moderātio -ōnis, f (moderārī)

1. umerjanje, obj. = krotenje, brzdanje, uravnavanje, obvladovanje: cupiditatum Corn., languentis populi incitatio et effrenati moderatio Ci., mundi divina in homines m. Ci., oculorum est quaedam magna m. Ci. živost, ki jo zmore človek dajati očem; occ.
a) omejitev, omejevanje: rei familiaris Ci.
b) skladnost, usklajenost, harmonična umerjenost: pronuntiatio est ex rerum et verborum dignitate vocis ac corporis m. Ci.

2. umerjanje v delu in nedelu subj.
a) (v fizičnem oziru) zmernost, previdnost: moderatio in cibo quoque adhibenda est Cels., habitā scilicet eadem moderatione, quae hic quoque necessaria est Cels.
b) (v duševnem in nravstvenem oziru) gospodovanje (oblast) nad seboj, premagovanje samega sebe, umerjenost, vzdržnost, skromnost (v govorjenju, izražanju), spodobno, taktno vedenje, spodobnost, taktnost, pravičnost, blagost, milost, prizanesljivost idr. (naspr. superbia): Q., novi moderationem animi tui et aequitatem Ci., meam cum in omni vitā, tum in dicendo moderationem modestiamque cognostis Ci., hac uti moderatione dicendi Ci. takole skromno se izraziti, continentia et moderatio (naspr. superbia et lascivia) Cu., temperantia et m. naturae tuae Ci. ep. umerjenost in taktnost tvoje narave, tranquilla moderatio imperii L., m. clementiaque regis Cu.

3. metaf. prava mera, pravo razmerje, umerjenost, skladna uravnava, skladnost: conflagrare terras necesse est moderatione (sc. aëris) sublatā Ci., temperatio lunae caelique m. Ci., numerorum m. ac pedum Ci. ritmična in metrična ubranost, vocis Ci. menjava (spreminjanje) glasu, modulacija.

nachteilig neugoden, negativen, škodljiv; ist nachteilig je slabost/slaba stran; sich nachteilig äußern (über) neugodno se izraziti (o)

nemško deutsch, deutschsprachlich
po nemško auf Deutsch
govoriti nemško deutsch/Deutsch sprechen
izraziti po nemško eindeutschen, verdeutschen
knjižno nemško schriftdeutsch
ne zna nemško er kann/versteht kein Deutsch
zna nemško er kann/versteht Deutsch

neodobrávanje (-a) n disapprovazione, dissenso; knjiž. riprovazione:
izraziti neodobravanje esprimere la propria disapprovazione, manifestare il proprio dissenso

nettement [nɛtmɑ̃] adverbe jasno, razločno, neovrgljivo

s'exprimer nettement jasno se izraziti

neugóden desfavorable; desventajoso ; (usoda) adverso

neugodne vremenske razmere condiciones f pl atmosfericas desfavorables
neugodno se izraziti o kom, o čem criticar a alg, a/c; censurar a alg, a/c; desaprobar el comportamiento de alg, desaprobar a/c

nicely [náisli] prislov
lepo, čedno, fino, dobro, izvrstno; ljubeznivo; skrbno, natančno, točno

she is doing nicely dobro napreduje, dobro ji je
sleng I was done nicely dobro so me potegnili
that will do nicely odlično pristoji, povsem ustreza
to put it nicely lepo se izraziti

Niederschlag, der, padavina; (Fallout) oborina; (Bodensatz) usedlina; (Beschlag) kondenz; Niederschlag finden in izraziti/izražati se v, priti/prihajati do izraza v

niederschlagen^* potolči; auf den Boden: podreti na tla; den Blick, die Augen: povesiti (pogled, oči); Fieber: zbiti, zbijati; eine Revolte, einen Verdacht: zatreti, zadušiti; einen Antrag: zavrniti; ein Verfahren: ustaviti; sich niederschlagen ein Stoff: Chemie obarjati se; Dampf: usedati se, (sedimentieren) obarjati se; sich niederschlagen in izraziti se v, priti do izraza v

nom [nɔ̃] masculin ime; priimek; grammaire samostalnik

nom de baptême, petit nom krstno ime
nom abstrait, collectif, commun pojmovno, skupno, obče ime
nom commercial, social tvrdka
nom de jeune fille dekliško ime
nom de guerre izposojeno (privzeto) umetniško, odrsko ime, psevdonim
nom de lieu krajevno ime
nom-pilote (po)znano ime
nom propre lastno ime
au nom de (mes amis) v imenu (mojih prijateljev)
j'agis en son nom delam v njegovem imenu
en mon nom personnel v mojem osebnem imenu
sans nom (figuré) neverjeten, nezaslišan
sous un nom d'emprunt pod privzetim imenom
(populaire) nom de nom! nom d'un chien! hudiča! prekleto!
arrêter quelqu'un au nom de la loi aretirati koga v imenu zakona
décliner son nom povedati svoje ime, dati se spoznati
connaître quelqu'un de nom koga po imenu poznati
se faire un nom postati znan, ustvariti si ime
se faire un grand nom postati slaven
nommer, appeler les choses par leur nom (figuré) reči bobu bob, izraziti se naravnost, brez olepšavanja, brezobzirno

obžalovánje regret; compunction

obžalovánja vreden regrettable, deplorable, pitiable
z obžalovánjem with regret, regretfully
na moje obžalovánje to my regret
vsega obžalovánja je vredno it is much to be regretted
z obžalovánjem slišati to hear with regret
z obžalovánjem mislim na svoja mlada leta I recall my youth with regret
odkloniti z največjim obžalovánjem to decline with much regret (ali with many regrets)
na svoje veliko obžalovánje moram odkloniti I have to refuse with much regret
izraziti svoje obžalovánje to express one's regret

odstot|ek [ó] moški spol (-ka …) das Prozent, der Prozentsatz; vom Hundert (v. H.)
prostorninski odstotek Volumenprozent
izraziti v odstotkih prozentuieren
izračun odstotkov die Prozentrechnung
znesti/znašati … odstotkov sich auf … Prozent belaufen

opinión ženski spol mnenje, naziranje, sodba

la opinión pública javno mnenje
cambiar (mudar) de opinión premisliti se
emitir su opinión izraziti svoje mnenje
en mi opinión po mojem mnenju
es un asunto de opinión to je stvar naziranja
opiniónes pl razlike v mnenjih

ōrdinō -āre -āvī -ātum (ōrdō)

1. po vrsti razstaviti (razstavljati), vrstiti, uvrstiti (uvrščati), razvrstiti (razvrščati), v red postaviti (postavljati), razporediti (razporejati)
a) kot agr. t.t.: arbusta sulcis H. v vrsti (za)saditi, vineam paribus intervallis Col., locum vitibus Col., villa non otiosis ordinata myrtetis Mart. zasaditi, obsaditi.
b) kot voj. t.t. = razvrstiti (razvrščati), razpostaviti (razpostavljati), v bojni red (v bojno vrsto) postaviti (postavljati): Cu., Iust., agmina Mysorum H., copiae ordinatae N., pugna non illa ordinata per principes hastatosque ac triarios L.; toda: Scipio voluntarios ordinavit centuriavitque L. je razdelil v čete in centurije (stotnije).

2. metaf.
a) urediti (urejati) = v določeno zaporedje spraviti (spravljati), v določenem zaporedju namestiti (nameščati), umestiti (umeščati), razvrstiti (razvrščati), postaviti (postavljati): eo volumine magistratūs N. navesti (navajati), magistratūs aliter L. v drug(ačn)o zaporedje postaviti, drugače razvrstiti (razvrščati), publicas res H. v zgodovinskem redu (zaporedju) opis(ov)ati, cupiditates improbas Sen. ph. zle strasti po vrsti vzeti (jemati) v pretres, pretres(a)ti, adfluentes annos H. šteti.
b) v red spraviti (spravljati), v red postaviti (postavljati), urediti (urejati), uravna(va)ti: Col., Plin., bibliothecas Suet., ceteras partes orationis Ci., artem praeceptis L., disciplina ordinata L., ita dii fata ordinaverunt Cu., suas res Val. Max. svojo hišo oskrbeti (oskrbovati), suo arbitrio res suas Sen. ph., facultates proprias Icti. razpolagati s svojim imetjem, vitam Gell., diem Sen. ph. prav razdeliti, opus in totum diem Q. razporediti na ves dan, desideria militum Suet. izpolniti vojakom želje, ustreči željam vojakov; o državnih zadevah: Lamp., Eutr., res Vell. razmere, statum rei publicae Suet., statum liberarum civitatum Plin. iun., provincias Vell. v provincah odrejati, equestrem militiam Suet. službene razmere vitezov, gentem Euergetarum Cu. razmere evergetskega naroda, tribunatūs, praefecturas, ducatūs Iust. ali magistratūs in plures annos Suet. ali procuratores Lamp. ali procuratorem, curatorem, tutorem pozni Icti. postaviti (postavljati) koga (za kaj), namestiti (nameščati) koga, tako tudi: consules in futurum annum Eutr., filium in successionem (za naslednika) regni Iust., sacerdotes Lamp., Cass. duhovnikom podeliti (podeljevati) duhovniške redove, posvetiti (posvečevati) duhovnike.
c) kot jur. t.t. α) litem, causam Icti. pravdo uvesti (uvajati), sprožiti (sprožati). β) edictum, libellum Icti. spisati, sestaviti. γ) testamentum Sen. ph., Icti. ali codicillos Icti. ali iudicia suprema in samo suprema Q., Icti. oporoko narediti (delati), poslednjo voljo izraziti (izražati), poslednje naročilo da(ja)ti, narediti (delati) poslednje volilo, oporočiti; od tod δ) sploh odrediti (odrejati), določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati): quod cum vestro consilio fuerit ordinatum pozni Icti., hoc … credimus ordinandum pozni Icti. — Od tod adj. pt. pf. ōrdinātus 3, adv. -ē urejen, uravnan, reden, v prav(šnj)em redu, pravilen: N., Eccl., igneae formae ordinatos cursūs definiunt Ci., vir ordinatus, vita ordinatior, animus ordinatissimus Sen. ph., meatus ordinatissimi Ap., distincte et ordinate disponere Corn., a cuius (sc. ceti) crista ordinate utrisque piscibus disposita est tenuis fusio stellarum Vitr., „inconditum“ non ordinate compositum P. F., ordinatissime subiungere Aug., ille ordinate etiam malis utendo permanet bonus Aug., ibant caute et ordinate Vulg., tamquam (sc. astra) non possent tam disposite, tam ordinate moveri Lact., quo plenius et ordinatius retractentur Tert.

óster agudo; cortante; afilado ; (strog) severo, riguroso ; (trpek) acre, agrio ; (okus, vonj) acre ; (jed) picante ; (veter) ; cortante, recio ; (ovinek) cerrado ; (rob) vivo ; (mraz) penetrante ; (kis) fuerte ; (kritik) mordaz, cáustico ; (svinčnik, nož) afilado

oster jezik lengua f mordaz
oster naboj cartucho m con bala
ostro nasprotje fuerte contraste m
ostro nadzorstvo vigilancia f estrecha
ostre poteze (obrisi) rasgos m pl (contornos m pl) muy acentuados
oster sluh oído m fino
ostro streljanje tiro m con bala
ostro prijeti koga ser muy severo con alg
ostro nadzirati vigilar estrechamente (ali de cerca)
ostro streljati tirar con bala
ostro se izraziti proti expresarse en términos muy duros contra

parecer moški spol mnenje, sodba; videz, zunanjost

por el bien parecer (le) na videz, iz dostojnosti, povrh, površno
al parecer de V. po Vašem mnenju
es cuestión de pareceres to je stvar naziranja
dar su parecer izraziti svojo sodbo
soy del parecer que mnenja sem, da

pedārius 3 (pēs) k nogi sodeč, nožen; metaf. pedāriī senātōrēs senatorji nižjega ranga (druge vrste), ki še niso opravljali nobene kurulske službe in niso smeli javno in samostojno izraziti svojega mnenja, ampak so le pritrjevali drugim: Varr. ap. Gell., T.; enako subst. pedāriī -ōrum, m: Ci. ep.; v sg.: pedārius senator Fest., pedarii sententia Lab. ap. Gell.

pésame moški spol izražanje sožalja

reciba V. mi (más) sentido pésame sprejmite moje najgloblje sožalje
dar el pésame (a) izraziti sožalje
se ruega se abstengan del pésame prosimo tihega sožalja

pohválen praising; laudatory; commendatory; appreciative

pohválen govor encomium, pl -mia, eulogy
pohválno pismo commendatory letter
pohválno se izraziti o čem to express appreciation of something