Franja

miserere moški spol miserere (50. psalm)

(cólico) miserere (med) bljuvanje, bruhanje, huda kólika

morire^* v. intr. (pres. muōio)

1. umreti, umirati:
morire di malattia umreti zaradi bolezni
morire di crepacuore umreti od hudega
morire come un cane umreti sam, kot pes
morire al mondo pren. iti v samostan
tu possa morire! da bi te vrag!

2. pren. umreti, umirati:
morire di fame biti na smrt lačen
un caldo da morire huda, neznosna vročina
morire dalle risa počiti od smeha
morire per uno koprneti za kom

3. pren. odmreti, odmirati

4. pren. končati se; zlivati se, zamočviriti se (vodni tok)

napáka (-e) f

1. errore, sbaglio, svista; lapsus:
majhna, velika napaka errore piccolo, grave
huda jezikovna napaka svarione
skrita napaka magagna

2. difetto, pecca; imperfezione:
napaka v materialu difetto di materiale
blago, izdelki z napako merce difettosa, articoli, prodotti difettosi

3. med. difetto; vizio:
organska, telesna napaka difetto organico, fisico

4. ekst. difetto, vizio:
pren. majhne napake drugih vidi, svojih velikih pa ne vede la pagliuzza nell'occhio altrui, non vede la trave nel proprio
vsak človek ima kako napako non c'è uomo senza difetto

5. ekst. errore:
izkoristiti nasprotnikovo napako in zmagati approfittare dell'errore dell'avversario e batterlo
zagrešiti hudo, usodno napako commettere un errore grave, fatale

6. teh. scarto:
spodnja, zgornja meja napake il limite inferiore, superiore dello scarto
fiz., mat. absolutna, relativna napaka errore assoluto, relativo
lepotna napaka neo; ekst. imperfezione
anat. napaka leče difetto del cristallino
šport. osebna napaka fallo personale
med. srčna napaka difetto cardiaco
tiskarska napaka errore di stampa
govorna, pisna napaka lapsus linguae, lapsus calami
PREGOVORI:
na napakah se učimo sbagliando si impara

necessitas -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi -ium, f (necesse)

I.

1. ne(iz)ogibnost, neizbežnost, neobhodnost, nujnost, nuja, nepogrešljivost, potrebnost, potreba: quae necessitas eum premebat? Ci., Miloni non solum causa fuit exeundi, sed etiam necessitas Ci., necessitatis crimen, non voluntatis Ci., necessitate coactus Ci. ali adductus C. po potrebi primoran, prisiljen, affere ali imponere alicui necessitatem alicuius rei ali aliquid faciendi Ci. primorati ali (pri)siliti koga k čemu (da kaj stori), necessitatem persuadendi adhibere Ci. nujno, povsem prepričati, obvenit alicui necessitas alicuius rei Ci. komu se naloži kakšna dolžnost, obveže (obvezuje) se kdo na kaj (da kaj stori), nec sibi ullius rei necessitatem iniungebat, quin … Auct. b. Alx. ne da bi jemal v poštev še kaj sicer potrebnega, necessitati parēre ali servire Ci. vda(ja)ti se v neizogibno(st), maiores necessitates L. nujnejši (močnejši) vzroki, aemulatio pro necessitate erat T.; occ. potrebnost = ne(iz)ogibnost, neubranljivost, neodvrnljivost, neodvrnljiva ureditev, nespremenljiv red, nespremenljivost, usoda, usojenost, neizogibna, naravna posledica, nuja: fatum affert vim necessitatis Ci. naravno potrebo, naravno nujo, necessitate Ci. naravno, humana consilia necessitate divinā esse superata Ci. usoda, quae vis ac necessitas appellanda esset L.; evfem.: extrema, suprema ali ultima n. T. smrt; pooseb. Necessitās -ātis, f (= gr. Ἀνάγκη) Nuja, Usoda: te semper anteit saeva Necessitas H.

2. sila, nuja, potreba, nujnost = nujne okoliščine ali razmere, prisila (teža, pritisk) razmer, težek položaj: n. temporis C. nuja = okoliščine, težak položaj, težke razmere (prim.: „časov sile“ Prešeren), n. rei N. huda teža okoliščin, težke okoliščine, necessitate coactus N. pod prisilo razmer, ad necessitatem compelli N. primoran biti, ludicro Iuven[ali]um sub Nerone velut ex necessitate, mox sponte mimos actitavit, scite magis quam probe T. primoran, prisiljen, expressit hoc patribus necessitas L.; tudi v pl.: indicare populo necessitates L. hudo nujo (stisko) pokazati (predstaviti); preg.: facere de necessitate virtutem Hier. silo v dobro obrniti (obračati).

3. sila = prisila: in tanta necessitate (na natezalnici) alienos protegere T., n. gaudendi Plin. iun. prisiljeno veselje. Od tod tudi = prisilno sredstvo, sredstvo prisile: Pl.

4. potreba, potrebnost, nujnost, sila: ipsi naturae ac necessitati negare Ci., aedificia ad necessitatem constituta Hirt. za primer sile (nuje).

5. sila = potreba, pomanjkanje, nadloga, stiska, revščina, beda, trpljenje, težava: T., senatui iustas necessitatum causas probare Suet., famem et ceteras necessitates … tantopere tolerabant, ut … Suet., tanta calamitatium necessitas fuit, ut … Iust.

6. konkr. necessitates
a) potrebe, interesi, koristi: Ci., id bellum se suscepisse non suarum necessitatium, sed communis libertatis causā demonstrat C. ne zaradi lastnih interesov, ne v svoj prid, ad obsidionis necessitates C. za potrebe pri obleganju.
b) potrebni (nujni) izdatki, stroški, potrebne dajatve in priprave, (državna) bremena, ki jih je treba prevzeti: necessitates propositae sunt ad eas res parandas Ci., tributa aut vectigalia et necessitates ac largitiones T. —

II. metaf. tesna zveza (prvotni, posredovalni pomen, ki veže pojma necessitas in necessitudo, gl. necessitūdō) =

1. vezna sila, povezovalna moč, zavezna moč, povezanost, obveza, obveznost: magnam vim, magnam necessitatem, magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., necessitas ac religio L., necessitas virtutem auget Fl.

2. (redko) sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: C. ap. Gell., Gell., si nostram in accusatione sua necessitatem (v novejših izdajah: necessitudinem) familiaritatemque violasset Ci., maiores sibi necessitates parare Hirt.

nehvaležnost [è,é] ženski spol (-i …) die Undankbarkeit, der Undank
črna nehvaležnost schnöder Undank
huda nehvaležnost grober Undank
poplačati z nehvaležnostjo mit Undank belohnen
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn

nepokorščin|a [è,ó] ženski spol (-e …) der Ungehorsam, die Gehorsamverweigerung; die Unbotmäßigkeit; die Befehlsverweigerung
civilna nepokorščina ziviler Ungehorsam
huda nepokorščina schwerer Ungehorsam

oglaševalski pridevnik
(o oglaševanju) ▸ reklámČlanek se osredotoča na nekaj poceni oglaševalskih idej za manjša podjetja. ▸ Ez a cikk néhány alacsony költségű reklámötletre fókuszál a kisvállalkozások számára.
Konkurenca med oglaševalskimi agencijami je huda. ▸ A reklámügynökségek között kemény a verseny.

pēndere v. intr. (pres. pēndo)

1. viseti:
pendere dalle labbra di qcn. koga pozorno poslušati

2. biti nagnjen, nagibati se:
pendere a destra, a sinistra biti nagnjen v desno, v levo

3. (incombere) groziti; viseti:
un grave pericolo pende su di noi grozi nam huda nevarnost
sulla sua testa pende una grossa taglia na njegovo glavo je razpisana visoka nagrada

4. pren. viseti, biti nerešen, čakati na odločitev; omahovati:
la questione pende tuttora zadeva je še vendo nerešena

5. pren. nagibati se:
pendere dalla parte di qcn. nagibati se komu v prid
la bilancia pende dalla sua parte položaj mu je naklonjen

peti¹ [é] (pôjem) zapeti

1. singen (skupaj s kom mitsingen, ponavljaje za kom nachsingen, na avdiciji [probesingen] Probe singen, po notah absingen); slavček: schlagen, singen
peti v falzetu falsettieren
figurativno peti slavo komu/čemu rühmen, (jemandes) Lob singen

2.
figurativno sekira poje die Bäume fallen
šiba poje es gibt Schläge
huda poje es geht (jemandem) schlecht
ves čas ista poje immer dasselbe Essen, immer dieselbe Masche

pinch¹ [pinč] samostalnik
uščip, ščipanje, stiskanje, pritisk; ščepec
figurativno stiska, muka, sila
sleng odvzem prostosti, aretacija
sleng tatvina

to give s.o. a pinch uščipniti koga
sleng a pinch of trohica česa
at (ali on, in) a pinch v sili
if it comes to the pinch če bo nujno
there's the pinch v tem grmu tiči zajec
the pinch of hunger huda lakota

piombare¹ v. intr. (pres. piombo)

1. planiti na

2. pasti (v); naleteti (na), zadeti:
piombare nella disperazione pasti v obup
gli è piombata addosso una sciagura zadela ga je huda nesreča

piramidale agg.

1. piramidast, piramiden, piramidalen (tudi pren.)

2. anat. piramiden:
osso piramidale skalnica

3. hud, velik, velikanski:
sproposito piramidale huda napaka

pljučnica samostalnik
(bolezensko stanje) ▸ tüdőgyulladásMed testiranjem zdravila je veliko bolnikov zbolelo za pljučnico. ▸ A gyógyszer tesztelése során sok beteg kapott tüdőgyulladást.
Pri gripi sta možna zapleta zlasti bronhitis in pljučnica. ▸ Az influenza lehetséges szövődményei a bronchitis és a tüdőgyulladás.
Povezane iztočnice: bakterijska pljučnica, aspiracijska pljučnica, atipična pljučnica, virusna pljučnica

pomóta (-e) f errore, sbaglio, sproposito, svista, disattenzione, disavventura; abbaglio, cantonata; lapsus lat.;
huda (jezikovna) pomota svarione
tiskovna pomota errore di stampa
po pomoti per sbaglio
da ne bo pomote a scanso di errori, di equivoci
obvestil nas je, da je prišlo do neljube pomote siamo stati informati che si è verificato un increscioso errore

poškódba (-e) f

1. med. lesione; menomazione:
huda poškodba hrbtenice grave lesione della spina dorsale
notranja poškodba lesione interna
telesna poškodba menomazione fisica

2. danno, avaria, guasto:
poškodba na vozilu avaria
poškodba karoserije danno alla carozzeria, ammaccatura sulla carrozzeria; pog. bocciatura

potréti (-trèm) perf. ➞ treti

1. rompere, spaccare, schiacciare; rovinare, danneggiare, fracassare:
potreti jajca rompere le uova
potreti orehe schiacciare le noci
potreti voz fracassare il carro

2. pren. abbattere, accasciare, costernare, scorare, scoraggiare; colpire, frustrare, deprimere:
mesto je potrla huda nesreča la città è stata colpita da una grave sciagura

3. pren. (utruditi) stancare, accasciare, prostrare

požrešnost [é] ženski spol (-i …) die Gefräßigkeit; die [Freßlust] Fresslust, die [Freßgier] Fressgier; (huda lakota) der Bärenhunger, Heißhunger
val požrešnosti die [Freßwelle] Fresswelle

preizkušnj|a¹ ženski spol (-e …) die Probe, die Prüfung, huda: (nesreča, gorje) die Heimsuchung, ko se človek mora izkazati: die Bewährungsprobe; (huda Zerreißprobe, vzdržljvosti Belastungsprobe, primernosti Eignungsprüfung, potrpežljivosti Geduldsprobe, živčna Nervenprobe)
postaviti koga na preizkušnjo (jemanden) auf die/eine Bewährungsprobe stellen

preskušnj|a ženski spol (-e …) die Prüfung (tudi figurativno)
huda preskušnja eine harte Prüfung
postaviti na preskušnjo auf die Probe stellen

pre|sti² [ê] (-de)
trda/huda prede komu: (jemand) ist in Bedrängnis/befindet sich in einer bedrängten Lage
tanka prede komu: (jemand) ist bettelarm, (jemand) ist schwach auf der Brust