Franja

Zadetki iskanja

  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • Sagra -ae, m in f (ἡ Σάγρα, ὁ Σάγρας) Ságra (zdaj Sagriano ali Turbolo), obalna reka v Brutiju, znana po bitki, v kateri je (okrog l. 580) 10.000 Lokrijcev porazilo 120.000 Krotoncev: CI., PLIN.
  • sāl, sălis, abl. nav. -e, nom. pl. salēs, gen. ni, m (indoev. *sal-; prim. gr. ὁ ἅλς sol, ἡ ἅλς (slano) morje, umbr. salu = lat. (acc.) salem, lat. sallere soliti, sl. sol, slan, soliti, lit. saldùs = sl. sladek (prvotno = „osoljen“, od tod „okusen“, „začinjen“, „slasten“), let. sā̀ls = got. salt = stvnem. salz = nem. Salz, got. saltan = stvnem. salzan = nem. salzen)

    1. sol: CA., VARR., COL., PLIN. idr., multi modii salis CI., sale invecto uti L., (caseum) parco sale contingunt V., panis cum sale H., sal niger H. črna sol = iz pepela drv izlužena zelo ostra sol, s katero razsoljujejo (solomurijo) ribe; pl. salēs solna zrna, zrn(c)a soli: aspergi solent sales VARR., sales nimii COL.

    2. meton.
    a) slana voda, morska voda, (slano) morje: LUCR., VAL. FL. idr., aequorei unda salis O., campi salis V., spumas salis aere ruebant V., sale tabentes artus V., salis Ausonii aequor, sale Tyrrheno V.
    b) pl. salēs slan okus: non et Scythicis Hypanis de montibus ortus, qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., aequorei sales LUCAN.
    c) solnemu zrnu podobna lisa, pega, maroga na draguljih in kristalih: haec coloris vitia, ista corporis, capillamentum, sal, plumbago PLIN., pallere vitium est – itemque sales verrucaeque PLIN.

    3. metaf.
    a) (estetični, estetski) okus, dober, izostren okus, okusnost, (gosposka) ličnost, finost, finôča, finesa, prefinjenost, izbranost: tectum … plus salis quam sumptus habebat N., aliquid enim salis a mima uxore trahere potuisti CI., nulla venustas, nulla in tam magno est corpore mica salis CAT.
    b) oster (bister) um, bistroumje, bistoumnost, bistrovidnost, ostroumje, ostroumnost, tankoumnost (tenkoumnost), bistrost, umska prodornost, razumnost, prekanjenost, zvitost, prebrisanost, poseb. (zlasti v pl.) dovtip, dovtipnost, dovtipne domislice, dovtipkanje, dovtipkovanje, dovtipkarstvo, dovtipnica, šegavi (od)govori, šaljivi (od)govori, šaljivost, humor, šegavost, duhovitost: CA., PR., Q., PLIN., PLIN. IUN., STAT., IUV., CL. idr., qui habet salem TER., quidquid loquitur sal merum (gl. opombo spodaj) est AFR. AP. PRISC., sale et facetiis Caesar vicit omnes CI., Caesar leporem quendam et salem est consecutus CI., (sc. epistulae) humanitatis sparsae sale CI. EP., sal dicendi CI. EP., quod sale multo defricuit urbem H., delectatur ... sale nigro H. naslaja se nad lascivnim (opolzkim) posmehom, Romani veteres atque urbani sales CI. EP., Plautini sales H., sales suffusi felle O. žolčni (žolčljivi, togotni, popadljivi) dovtipi, in aliquem venenatos sales suos effundere SEN. PH.
    c) dražilo, drastilo, mik, čar, privlačnost: quae aviditatem naturali sale augent PLIN.

    Opomba: Predklas. in poklas. (a redko) tudi n. Predklas. soobl. sale -is, n: ENN., VARR. AP. NON.
  • sampsūchum -ī, n (tuj. σάμψυχον) (PLIN., COL. POET.) ali sampsūchus -ī, m in f ( in ἡ σάμψυχος) (CELS., m), MARC. (ki piše sampsucus) majarón.
  • sánjati (-am)

    A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
    ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
    sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
    vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota

    B) sánjati se (-a se) impers.
    sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
    sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
    se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
    o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea
  • Scamander -drī, m (Σκάμανδρος) Skamánder

    1. rečica v trojanski ravnini, zaradi svoje rumene vode imenovana tudi s prvotnim imenom Xanthus (ὁ Ξάνϑος; zdaj Menderes Su): H., CAT., MEL., PLIN.

    2. osvobojenec Fabricijevega rodu: CI., Q. Od tod adj. Scamandrius 3 skamándr(ij)ski, Skamándrov: unda ACC. AP. NON.
  • schiēna f

    1. (anat.) hrbet; križ

    2. pren. hrbet, pleča; grba:
    a forza di schiena garaško, s trdim delom
    filo della schiena hrbtenica
    lavoro di schiena trdo delo, garanje
    avere buona schiena biti močen, krepek
    avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
    colpire alla schiena udariti zahrbtno
    curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
    ho mal di schiena hrbet me boli
    rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
    voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu
  • sedàj adv.

    1. (zdaj) ora, adesso:
    sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
    prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

    2. oggi:
    sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

    3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
    sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

    4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
    sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

    5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
    spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

    6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
    hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

    7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
    obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

    8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
    sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare
  • sensazione f

    1. fiziol. občutek, zaznava, vtis

    2. ekst. vtis, občutek, slutnja:
    ho la sensazione che la faccenda finirà male imam občutek, da se bo zadeva slabo končala

    3. veliko presenečenje, senzacija:
    a sensazione senzacionalističen
    fare sensazione vzbuditi osuplost
  • september samostalnik
    (mesec v letu) ▸ szeptember
    letošnji september ▸ idei szeptember
    lanski september ▸ tavaly szeptember
    mesec september ▸ szeptember hava, szeptember hó
    konec septembra ▸ szeptember vége
    v septembru ▸ szeptemberben
    Zadnja sobota v septembru je bila njun poročni dan. ▸ Szeptember utolsó szombatja volt az esküvőjük napja.
    Konec septembra ali v začetku oktobra se bo odpravil v Egipt. ▸ Szeptember végén vagy október elején elutazik Egyiptomba.
  • sibirski pridevnik
    1. (o Sibiriji) ▸ szibériai
    sibirsko mesto ▸ szibériai város
    sibirski gulagi ▸ szibériai gulágok
    sibirska reka ▸ szibériai folyó
    sibirska ljudstva ▸ szibériai népek
    sibirski gozdovi ▸ szibériai erdők
    sibirski led ▸ szibériai jég
    sibirska pokrajina ▸ szibériai térség
    sibirski veter ▸ szibériai szél
    sibirska plemena ▸ szibériai törzsek
    sibirski veletok ▸ szibériai folyam
    sibirska stepa ▸ szibériai sztyepp, szibériai sztyeppe
    sibirska tajga ▸ szibériai tajga
    sibirska tundra ▸ szibériai tundra

    2. (o hudem mrazu) ▸ szibériai
    sibirske temperature ▸ szibériai hőmérsékletek
    Po desetih dneh sibirskih temperatur lahko z današnjim dnem pričakujemo otoplitev. ▸ A 10 napos szibériai hőmérséklet után mától melegedés várható.
    sibirski mraz ▸ szibériai hideg
    sibirska zima ▸ szibériai tél
    O sibirskem mrazu poročajo tudi iz Bolgarije, kjer je minuli teden zapadlo precej snega. ▸ Szibériai hideget jelentenek Bulgáriából is, ahol a múlt héten jelentős mennyiségű hó esett.
    Na vzhodu Evrope je zavladala sibirska zima. ▸ Kelet-Európában beköszöntött a szibériai tél.
    Balkanske države se spopadajo s sibirsko zimo, čeprav še niso odpravile vseh težav, ki jih je povzročilo obilno sneženje. ▸ A balkáni országok harcolnak a szibériai téllel, bár még nem sikerült megoldani minden problémat, amit a nagy havazások okoztak.
  • sklanjati glagol
    1. (o glavi) ▸ lehajt
    sklanjati glavo ▸ lehajtja a fejét
    V globoki žalosti je sklanjala glavo in tiho jokala pod pajčolanom iz črne čipke. ▸ Mély fájdalmában fejét lehajtva, csendesen sírt a fekete csipkefátyol alatt.

    2. (o rastlini) ▸ lehajol
    vrba se sklanja ▸ a fűzfa lehajlik
    krošnja se sklanja ▸ a lomb lehajlik
    drevo se sklanja ▸ a fa ráhajol
    Drevesa zaradi novega snega še niže sklanjajo svoje krošnje. ▸ Az újonnan leesett hó miatt a fák még alacsonyabbra hajtják lombjukat.

    3. jezikoslovje (spreminjati končnice besede) ▸ ragoz
    sklanjati besedo ▸ ragozza a szót
    sklanjati samostalnik ▸ ragozza a főnevet, főnevet ragoz
    sklanjati v slovenščini ▸ szlovénul ragoz
    znati sklanjati ▸ ismeri a ragozást
    pravilno sklanjati ▸ helyesen ragoz
    Bi lahko sklanjal besedo lov? ▸ Ragoznád a vadászat szót?
    Sklanjaj besedo otrok v ednini, množini in dvojini. ▸ Ragozd a gyerek szót, egyes számban, többes számban és kettes számban!
  • slabó adv.

    1. male; poco:
    slabo spati dormire male
    slabo videti in slišati vedere e sentire male
    slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
    slabo končati finire malamente; male
    slabo zaslužiti guadagnare poco
    slabo poznati conoscere poco

    2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
    slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
    z očetom je slabo il padre sta male
    v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
    slabo mu gre gli affari vanno male
    pijača mi slabo dene il bere mi fa male
    pren. slabo kaže le cose si mettono male
    pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
    pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
    ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
    ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano
  • slíšati (-im) imperf.

    1. udire, sentire:
    govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
    naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
    na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
    iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

    2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
    slišite, letalo! sentite: un aereo!
    slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
    vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
    a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
    pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
    pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
  • smíliti se (-im se) imperf. refl. far pietà, far compassione a; avere, provare pietà per, di:
    otrok se mi smili il bambino mi fa pietà, ho pietà del bambino
    smiliti se samemu sebi autocommiserarsi
    pren. denar se mu nič ne smili spende e spande a più non posso
  • Sminthe͡us (Zminthe͡us) -eī, acc. -eum in -ea, m (Σμινϑεύς) Smintêj (Zmintêj), bogoslužni vzdevek boga Apolona, izpeljan ali a) iz ὁ σμίνϑος, kretsko = poljska miš; Smintheus torej = mišemorec, morilec (ubijalec, pobijalec) miši (ker je Apolon pobijal poljske miši), ali b) (kar je verjetneje) iz mestnega imena „Smintha“ (Σμίνϑη); Smintheus torej = Smín(t)čan (Sminta je bila mesto v Troadi, kjer so častili Apolona): O., Hyg., Lact. — Od tod adj.

    1. Sminthēus (Zminthēus) 3 (Σμίνϑειος) smíntski (zmíntski) = Apólonov: Sminthea spolia (= Astinoma, hči svečenika Hriza) Sen. tr.

    2. Sminthius (Zminthius) 3 (Σμίνϑιος) smíntski (zmíntski), Smintêjev (Zmintêjev) = Apólonov: Serv., templum Plin., Apollo Amm., mures Arn.
  • smučarski avtobus stalna zveza
    (o vrsti prevoza) ▸ síbusz
    Gostje so sicer brezplačni smučarski avtobus do bližnjih smučišč dobro sprejeli. ▸ A közeli síközpontokba közlekedő ingyenes síbuszt a vendégek jól fogadták.
    Krvavec: do 70 cm snega, naprave obratujejo, tekaška proga je urejena, smučarski avtobus vozi. ▸ Krvavec: max. 70 cm hó, a létesítmények üzemelnek, a sífutópálya készen áll, a síbusz közlekedik.
  • sospētto2 m

    1. sum:
    sospetto fondato, infondato utemeljen, neutemeljen sum
    avere, nutrire dei sospetti su, circa posumiti o
    dare, destare sospetto zbuditi sum

    2. bojazen, strah:
    ho il sospetto che voglia ingannarmi bojim se, da me hoče prevarati
  • spáti (spím)

    A) imperf.

    1. dormire:
    spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
    spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
    dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
    spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
    spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

    2. (počivati) riposare:
    pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

    3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
    spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
    rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

    4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
    na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

    5.
    spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priden je, kadar spi è bravo quando dorme
    glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
    hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
    spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    PREGOVORI:
    kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
    nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

    B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
    spi se mi ho sonno
  • spina f

    1. trn

    2. bodica

    3.
    spine pl. bodičje, bodičevje; trnata veja

    4. pren. trn, muka:
    ho una spina nel cuore v srcu mi tiči trn
    essere, stare sulle spine pren. biti na trnih

    5. pog. zbodljaj

    6. zool. bodica; želo; (ribja) koščica:
    a spina di pesce agr., obl., obrt ribja kost (oblikovanost, vzorec, vbod)

    7.
    spina bifida med. nezarasla hrbtenica
    spina dorsale anat. hrbtenica
    spina ventosa med. tuberkuloza prsnice

    8. elektr. vtikač

    9. metal. mašilni drog

    10. nastavna odprtina; pipa (na sodu):
    birra alla spina točeno pivo

    11. gradb.
    muro di spina glavni nosilni zid

    12. navt. palubni obroč
    PREGOVORI: non c'è rosa senza spina preg. ni rože brez trna