-
ἐλεγμός, ὁ graja, ukor, svarilo.
-
ἐνιπή, ἡ [Et. -īqwā, ἐνίσσω iz -iqwjō] graja, ukor, karanje, zasramovanje, grožnja.
-
ἐπιτῑ́μησις, εως, ἡ graja, ukor, očitanje.
-
εὐ-κατηγόρητος 2 ki se lahko obdolži ali graja.
-
κατάμεμψις, εως, ἡ graja, očitanje, tožba, κατάμεμψιν ἔχω τινί dajem komu povod za pritožbo, κατάμεμψις σφῶν αὐτῶν ἦν očitanje, obtožba samega sebe, sami so se obtoževali.
-
κατηγόρημα, ατος, τό (κατηγορέω) κατηγορία, ἡ (κατ-ήγορος) tožba, ovadba, obdolžitev; očitek, graja, pritožba; κατηγορίαν ποιοῦμαι vložim, podam tožbo.
-
μέμψις, εως, ἡ (μέμφομαι) graja, očitanje, nezadovoljnost.
-
μομφή, ἡ, dor. -φά (μέμφομαι) graja, ukor, očitek, pritožba, μομφὴν ἔχω τινός imam vzrok, se nad čim pritožiti.
-
μῶμος, ὁ (gl. ἀμύμων) 1. graja, ukor. 2. madež, sramota NT, zasramovanje.
-
νέμεσις, εως, ἡ [ion. ιος, ep. dat. νεμέσσι] 1. pravična nejevolja, zamera, srd, graja, jeza bogov, božja sodba, kazen, maščevanje. 2. vzrok nejevolje ali graje, sramota, οὐ νέμεσις ni zameriti, ni grajati, νέμεσις ἔπεστι greh je, ne sme se, νέμεσις γάρ greh bi bil. 3. strah pred grajo ali sramoto, čut za poštenje. 4. Νέμεσις, ἡ boginja osvete.
-
ὁμο-κλή, ἡ ep. glasno klicanje, poziv, krik, vpitje, kričanje, skupna zapoved, grožnja, pretnja, graja.
-
ὀνείδισμα, ατος, τό, ὀνειδισμός ὁ ὄνειδος ους, τό [Et. nem. Neid] 1. zasramovanje, zaničevanje, ὄνειδος ἔχω zaničujejo me. 2. predmet graje, sramota, madež. 3. sramotenje, graja, obiranje, opravljanje; psovka, oponos, očitek.
-
παρά-ψογος, ὁ prilična graja.
-
φιλ-αίτιος 2 (αἰτία) kdor rad graja (toži), grajav(en), oponašav.
-
φιλό-μωμος 2 (μῶμος) grajav, oponašav, ki rad graja, grajalec.
-
φιλό-ψογος 2 (ψόγος) ki rad graja, grajav.
-
ψόγος, ὁ (ψέγω) graja, ukor, očitek, poniževanje, svarilo, karajoča pesem, ψόγον ἐπιφέρω karam, grajam.