Franja

Servius -iī, m (= „suženjski otrok“: servus) Sêrvij, od kralja Servija Tulija (gl. Tullius) rimsko ime, zlasti Sulpicijevega rodu (gl. Sulpicius). Neki Servius (Sulpicius) je bil pesnik in govornik: PLIN. IUN., te dicere possum (sc. inter doctos et amicos) ... Servi H., nec sunt minus improba Servi ... carmina O. Poleg Sulpicijev je pomemben še Servius Maurus Honōrātus Servij Maver Honorat (nav. imenovan le Servius Servij), učeni slovničar iz 5. stoletja po Kr., znameniti komentator Vergilijevih del.

sil|a⁴ ženski spol (-e …)

1. (nuja) die Not, die Notlage
če je sila wenn Not am Mann ist
figurativno sila kola lomi Not kennt kein Gebot, Not bricht Eisen
po sili notgedrungen
po sili zakona kraft des Gesetzes
po sili (umetnik, govornik …) Möchtegern- ( Möchtegernkünstler …)
v sili im Notfall, (če gre zares) im Ernstfall
… v sili Not-
(agregat za tok das Notstromaggregat, frekvenca za klic die Notfrequenz, radijska zveza za klic die Notfunkanlage, znak das Notsignal, krst die Nottaufe, pomočnik der Nothelfer, pomoč die Nothilfe, poroka Nottrauung, pravica das Notrecht, prodaja der Notverkauf, stikalo za zaustavljanje der Nothalteschalter, telefonska številka za klic die Notrufnummer, ukrep die Notmaßnahme, uredba die Notverordnung, izhod der Notausgang); not- (pristati na vodi notwassern, zavirati notbremsen)
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
v skrajni sili wenn alle Stränge reißen
za silo leidlich, zur Not, passabel, mehr schlecht als recht, halbwegs, kaj narediti: notdürftig
za prvo silo fürs Nächste, fürs Erste

2.
pravo skrajna sila der Notstand
domnevna skrajna sila Putativnotstand

Sīlius 3 Sílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; njegovi poseb. znani predstavniki so:

1. A. Silius Avel Silij, Ciceronov prijatelj: Ci. ep.

2. T. Silius Tit Silij, višji častnik pod Cezarjem: C.

3. P. Silius Publij Silij, propretor v Bitiniji in v Pontu l. 51; l. 44 je dobil veliko dediščino, ki mu je nakopala dediščinsko pravdo (causa Siliana): Ci. ep.

4. P. Silius Nerva Publij Silij Nerva, konzul l. 20, je premagal več planinskih narodov, l. 16 Noričane in Panon(ij)ce, pozneje je bil namestnik v Hispaniji: Vell.

5. C. Silius Gaj Silij, konzul l. 13 po Kr., je bil do l. 20 po Kr. poveljnik v Germaniji, kjer je zadušil upor svoje vojske, udeleževal se je Germanikovih vojnih pohodov in se bojeval s Hati; l. 21 po Kr. je pri Avgustodunu(mu) premagal uporne Galce in Belg(ijc)e. Obtožen izsiljevanja je pred obsodbo sam naredil samomor l. 24 po Kr.: T.

6. njegov sin je bil C. Silius Gaj Silij, ki ga je cesar Klavdij zaradi zveze s cesarico Mesalino l. 48 po Kr. obsodil na smrt: Suet., T.

7. C. (ali T. Catius) Silius Italicus Gaj (ali Tit Katij) Silij Italik (25—101 po Kr.), iz znamenitega rodu, rojen najbrž v Italiki, mestu v Betijski Hispaniji, govornik, epski pesnik, avtor pesnitve o drugi punski vojni z naslovom Punica v 17 spevih, konzul l. 68 po Kr., potem upravitelj province Azija; pozneje je do svoje prostovoljne smrti (ko je izvedel, da je neozdravljivo bolan, se je izstradal do smrti) živel na svojih podeželskih posestvih, kjer se je posvečal le znanosti: Plin. iun., Mart. Od tod adj. Sīliānus 3 Sílijev: negotium, villa Ci. ep.

silver¹ [sílvə]

1. samostalnik
srebro; srebrni denar; srebrni jedilni pribor, srebrna posoda; srebrn sijaj (barva)
fotografija srebrni nitrat

German silver, nickel silver zlitina nikla za jedilni pribor, nepravo srebro
loose silver posamezni srebrni kovanci, srebrn drobiž
he gave me two pounds in silver dal mi je dva funta v srebrnem denarju
her uncle gave her most of his silver stric ji je dal večino svoje srebrnine

2. pridevnik
srebrn, srebrnkast; (glas) zvonek
figurativno srebrn (25-letni jubilej; plasiran na drugem mestu)

silver alloy srebrna zlitina
the silver age srebrna doba; doba rimske književnosti po Avgustu
silver basis ekonomija srebrna valuta
silver ore srebrna ruda
silver studded s srebrom okovan ali obšit
a silver tone srebrn, zvonek glas
silver standard srebrna vrednota
Silver State vzdevek za državo Nevado ali Colorado v ZDA
a silver-tongue pogovorno oseba, ki zna dobro govoriti
to have a silver tongue biti dober, vešč govornik
to be born with a silver spoon in one's mouth figurativno biti rojen pod srečno zvezdo
every cloud has its silver lining figurativno vsaka nesreča ima nekaj tolažilnega, ni nesreče brez sreče

Sisenna -ae, f Sizéna, rimsko družinsko ime v Kornelijevem rodu. Poseb.

1. L. Cornelius Sisenna Lucij Kornelij Sizena, rimski govornik in zgodovinopisec, Ciceronov starejši sodobnik, Salustijev vzornik: Ci., S., O., Vell.

2. znani obrekljivec (hudojezičnik) v Rimu: H.

slavnost|en (-na, -no) feierlich, festlich; Fest- (kosilo/večerja das Festmahl, glasba die Festmusik, izvedba die Festaufführung, koračnica der Festmarsch, maša die Festmesse, razsvetljava die Festbeleuchtung, seja die Festsitzung, govor die Festrede, die Festansprache, govornik der Festredner, koncert das Festkonzert, sprevod der Festaufzug, Festzug, darilo das Festgeschenk, die Festgabe)
slavnostno otvoriti/odpreti einweihen

slávnosten solemn; festive; festal, festival

slávnostna dvorana festival hall
slávnosten banket festive banquet
slávnosten govor festal address, official speech
slávnostni govornik official speaker
slávnostni dan festival day, festive day
slávnostni sprevod festive procession, pageant, parade
slávnostna predstava festival performance

slávnosten de fête, solennel, de gala

slavnostna dvorana salle ženski spol des fêtes
slavnostni govor discours solennel (ali de fête)
slavnostni govornik orateur moški spol de la fête
slavnostna predstava représentation ženski spol de gala

soap box [sóupbɔks] samostalnik
škatla za milo
ameriško, sleng, figurativno improviziran govorniški oder na prostem

soap-box orator pouličen govornik

Sōra -ae, f Sóra, najsevernejše mesto Volskov v Laciju ob desnem bregu reke Liris (še dandanes imenovano Sora): L., Sil., Iuv. Od tod adj. Sōrānus 3 sórski, soránski, iz Sóre prihajajoč: ager, transfuga L., augur Ci. (porogljivo zaradi praznoverja prebivalcev Sore). Kot priimek, npr.

1. Q. Valerius Soranus Kvint Valerij Soran, govornik in pesnik: Ci.

2. Servilius Barea Soranus Servilij Barea Soran, consul suffectus l. 52 po Kr.: T.

3. Dis pater Soranus Serv. oče Dit Sorski (Soranski).

spréten (-tna -o) adj. abile, agile; atto, destro; versato:
spretni prsti dita abili
spretni gibi movimenti agili
biti spreten za neko delo essere destro in un lavoro
spreten diplomat abile diplomatico
pren. spreten politik funambolo
knjiž. spreten govornik un oratore facondo

stōffa f

1. blago:
stoffa per abiti blago za obleko

2. pren. pog. sposobnost, prirojeni dar, nadarjenost (tudi absol.):
avere stoffa biti nadarjen, imeti dar:
ha la stoffa dell'oratore ima govorniški dar, je rojen govornik

stump¹ [stʌmp] samostalnik
štor, štrcelj, okrnek; (zobna) škrbina; konček, ostanek (cigarete, svinčnika itd.); čik; lesena noga
množina, sleng noge; brisalo (risarsko); majhna močna žival; težka hoja, topotanje
ameriško, pogovorno izziv(anje); (cricket) ena od treh palic, ki tvorijo vrata; štor (panj) kot govorniški oder
figurativno javen govor, volilna propaganda

up a stump ameriško, sleng v stiski, v škripcih
stump orator pogovorno bučen volilen govornik
the stump of a broom že obrabljena metla
to be on the stump pogovorno biti na turneji predvolilnih (političnih) govorov
to draw the stumps prekiniti igro
to stir one's stumps pogovorno pobegniti, popihati jo, odkuriti jo
stir your stumpsl sleng stegni malo svoje noge!, pohiti!
to take (to go on) the stump ameriško iti na predvolilno propagandno potovanje (turnejo)

suggestiō -ōnis, f (suggerere)

1. dodajanje, množenje, množitev: potus suggestione auctus Cael.

2. metaf.
a) dodajanje, sugestíja, ret. figura, če si govornik na svoje vprašanje sam odgovori: Q.
b) svetovanje, (na)svèt, navdih, navdihovanje, prišepetavanje, opomin, opominjanje, opozorilo, opozarjanje, svarilo, svarjenje, priklicanje v spomin: Vop., Eccl.

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

Symmachus -ī, m Símah, grški priimek; poseb. Q. Aurelius Symmachus Kvint Avrelij Simah, konzul in rimski mestni prefekt ob koncu 4. stoletja po Kr., izvrsten govornik, avtor 10 (še ohranjenih) knjig pisem (Epistulae): Macr., Sid., Amm., Aus. Od tod adj. Symmachiānus 3 Símahov, símahovski, simahijánski: illud dictum Sid.

Theodectēs -is in -ī, m (Θεοδέκτης) Teodékt, grški govornik in tragik iz Kilikije (4. stol.), Izokratov in Aristotelov učenec, znan po dobrem spominu: Ci., Q., Gell., Val. Max.

Thērāmenēs -ae, m (Θηραμένης) Terámen z otoka Keos (Ceos), posinovljenec Atenca Hagnona, učenec sofista Prodika, govornik in filozof, vodja trideseterice atenskih tiranov; ker je nasprotoval grozovitostim stanovskega kolega Kritia, je moral popiti strup: N., Ci.

tīrō -ōnis, m

1. vojaški novinec ali novak, mlad vojak, neizurjen vojak, rekrut, ki gre prvič v vojno (naspr. vetus miles, veterānus): Auct. b. Afr., Suet. idr., legio tironum C., aetas tironum Ci., tirones ab sedecim annis milites scribebat L.; atrib.: miles Auct. b. Afr., tirones milites Ci., exercitus tiro L., Ci. ep. nova (neizurjena, neizkušena) vojska.

2. metaf. novinec, začetnik, vajenec, učenec: Q. idr., tiro et indoctus Sen. ph., Apuleium esse hominem exercitatione tironem Ci. neizurjen, neizvežban, Ci., nullā in re tironem ac rudem Ci., tirones gladiatorum Suet. ali (atrib.) tirones gladiatores Auct. b. Afr.; o ljubezni: multa tironi non patienda feret O.; o živalih: tironem (sc. bovem) cum veterano adiungant Varr.; tiro se imenuje tudi mlad človek, ki stopi prvič v javno življenje in dobi moško togo (toga virīlis), prav tako pa tudi govornik, ki prvič nastopi. — Kot nom. propr. Tirō -ōnis, m Tíro(n), poseb. M. Tullius Tiro Mark Tulij Tiro(n), Ciceronov osvobojenec, iznajditelj in začetnik rimske stenografije (hitropisa, tesnopisa); za potrebe te je uvedel vrsto stenografskih znamenj, ki jih po njem imenujemo notae Tironianae: Ci. ep., Q., Gell. — Od tod adj. Tīrōniānus 3 Tirónov, tirónski, tironijánski: cura, liber Gell.

topicus 3 (gr. τοπικός) krajeven: historia Serv. Od tod

1. Topica -ōrum, n (gr. τοπικά) Tópika, naslov Aristotelovega dela in po njem posnetega Ciceronovega dela, v katerem je podan sistematičen pregled dokazov in stališč, ki naj jih govornik uporablja pri dokazovanju in utemeljevanju, torej logični in retorični nauk o razporeditvi tez, s katerimi se dokazuje kaka trditev: conscribere Topica Aristotelea Ci. ep.

2. topicē -ēs, f (τοπική sc. τέχνη) tópika, umetnost, kako v neki literarni tradiciji poiskati miselne in izrazne obrazce, obče izreke in resnice (gr. τόποι, lat. loci communes) in jih na ustrezen način uporabiti v praksi: Boet.